Aleksandra P. Meško, specialistka klinične psihologije, ki v sklopu svojega dela pomaga tudi ljudem, ki se srečujejo z depresijo, izgorelostjo in anksioznostjo, nam je pojasnila, kaj vse lahko privede do nastanka navedenih motenj. Hkrati nam je podala številne napotke, kako si lahko oseba, ki se srečuje s tovrstnimi težavami, pomaga sama, ter kako so ji lahko skozi proces kar v največjo oporo njeni bližnji.
O tej tematiki je med drugim povedala: »Ljudje, ki doživljajo taka stanja, se običajno počutijo zelo same. Ne upajo si povedati, da imajo tovrstne simptome, ker mislijo, da to pomeni, da je z njimi nekaj narobe. Po njenih besedah je dobro vedeti, da so taka stanja zelo pogosta in da ima vsak od nas velike možnosti, da se bo v življenju kdaj srečal s katero od teh motenj.«
Razložila je, da se stresne motnje pogosto pojavijo kot posledica prepleta več dejavnikov. »Vsa ta doživljanja so zelo človeška in nimajo nobene zveze s šibkostjo, nesposobnostjo ali norostjo. Gre le za to, da se je telo začelo odzivati na enega ali več stresorjev, ki so v življenju posameznika že dlje časa prisotni.«
Pomembno je, katere lastnosti so starši pri meni spodbujali in kaj so prepovedali. Sem odraščala v družini, kjer je bil poudarek na ravnovesju med delom in igro, ali v taki, kjer se je cenilo le storilnost, pridnost in dosežke?
Simptomi depresije, izgorelosti in anksioznosti se velikokrat prepletajo. Taka stanja pogosto spremljajo pomanjkanje energije, motnje spanja in občutki manjvrednosti. Kako naj torej oseba ve, s katero od navedenih motenj se dejansko spopada?
Različne vrste anksioznosti so v psihiatričnih klasifikacijah uvrščene v skupino stresnih motenj, depresija spada v kategorijo razpoloženjskih motenj, izgorelost pa je bila kot samostojna diagnoza v Mednarodno klasifikacijo bolezni uvrščena pred nekaj letih.
Simptomi, ki so značilni za depresijo, so izčrpanost, brezvoljnost, občutki krivde, žalost itd., vendar depresijo običajno spremlja tudi anksioznost. V praksi ima večina ljudi, ki se jih obravnava zaradi tovrstnih težav, mešano anksiozno-depresivno simptomatiko.
Izčrpanost, brezvoljnost, tesnoba, utrujenost, razdražljivost in panični napadi se pri takih motnjah pogosto izmenjujejo. Človek se tako lahko zjutraj zbudi tesnoben, zvečer ga muči močna izčrpanost, ponoči pa ima težave z nespečnostjo.
Obravnava se bistveno ne razlikuje, glede na to, katero od tovrstnih motenj se pripiše posamezniku. Ko se pojavi mešanica navedenih simptomov, ki vztrajajo več tednov ali celo mesecev, najprej pogledamo, kateri so tisti obremenilni dejavniki v človekovem življenju, ki so pripeljali do motenj v delovanju avtonomnega živčnega sistema. Lahko gre za zahtevno službo, zahtevne medosebne odnose ali stroga notranja pravila.
Kadar doživljamo stanja tesnobe, je aktiven del živčnega sistema, ki je odgovoren za pripravo organizma na akcijo. Temu delu živčnega sistema rečemo simpatikus. Ko se aktivira simpatikus, pride do razbijanja srca, pospešenega dihanja, potimo se, mišice so napete, misli pa švigajo na vse strani itd. To je telesni aspekt strahu, ki ga skozi življenje tudi sicer pogosto doživljamo.
Človek se lahko zjutraj zbudi tesnoben, zvečer ga muči močna izčrpanost, ponoči pa ima težave z nespečnostjo. Foto: Mabeline72/Shutterstock
Kako se miselni procesi in čustvovanje posameznika s katero od teh motenj razlikujejo od razmišljanja in občutkov pri ljudeh, ki nimajo teh težav?
Vsak od nas je včasih izčrpan in utrujen, čez dan pa lahko občuti določeno mero tesnobe. Pri tem gre lahko za telesne senzacije, kot so tiščanje, razbijanje srca in potenje; za čustva, kot so razdražljivost in tesnoba ali za neprijetne misli, ki se običajno začnejo s 'kaj če', pri čemer posameznik premleva najslabše možne scenarije, do katerih bi lahko prišlo.
O pojavu katere od naštetih stresnih motenj govorimo, ko se začnejo tovrstni občutki in misli pojavljati vsakodnevno ter nas začnejo ovirati v vsakodnevnem življenju; pri delu ali pri druženju z ljudmi. Glavna razlika med obema skupinama ljudi je torej v kvantiteti in intenziteti misli in občutkov ne pa v vsebini.
