Splet je poln vsebin o tem, kako generacija Z že zdaj v svojo negovalno rutino vključuje anti-age izdelke, se poslužuje pomlajevalnih tretmajev in celo obiskuje plastične kirurge. Kot piše ameriški portal BOF, Bussines of Fashion, ima ključnik #antiageing 7,4 milijarde ogledov na TikToku.
Če imate doma najstnico ali najstnika, verjetno veste, da pretirana skrb za kožo ni prisotna le med gen Z predstavniki, ti so rojeni med 1995 in 2010, temveč celo med mlajšimi. Zakaj je temu tako, kaj nas je pripeljalo do tega in kako naj ukrepajo starši?
Eden ključnih razlogov, zakaj se določene kampanje lahko izrazito dotaknejo posameznika, je njegova samopodoba. Če je ta skrhana, bodo kampanje toliko bolj uspešne. In kje otroci, najstniki in mladostniki gradijo samopodobo? Med vrstniki in na spletu. Zato je na starših, da otroka opremijo z znanjem, kritičnostjo in spodbudijo komunikacijo v družini.
Kako to vzpostaviti in doseči, smo se pogovarjali s psihologinjo Meto Jerala Kegljevič iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ZD Ljubljana.
Tuji mediji že nekaj časa opozarjajo na to, da med mladimi vedno bolj prisoten strah pred staranjem. Ali se tudi v svoji praksi srečujete z mladimi, ki so jim anti-age, age well in podobni trendi skrhali samopodobo?
V naših ambulantah se z dotičnim trendom ne srečujemo. Težko bi trdili, da k nam v obravnavo prihajajo mladostniki ali otroci, ki imajo težave z uporabo teh izdelkov. Srečujemo pa se s posamezniki, predvsem mladostnicami, s šibkejšo samopodobo in te se poslužujejo različnih kozmetičnih posegov ali preparatov, da bi svoj obraz preoblikovale in bile videti drugače.
Vedeti moramo, da vsakič, ko govorimo o nekih trendih, ki se pojavljajo v medijih, razmislimo, kakšen je njihov vpliv v dejanskem svetu ali gre zgolj za marketinško kampanjo.
PREBERITE ŠE -> Mladi zapravljajo velike vsote za kozmetične izdelke, ki jih ne potrebujejo
Nobena raziskava na svetovnem nivoju, ki raziskuje vplive različnih kampanj na družbenih omrežjih, ne more potrditi, da so družbeni mediji odgovorni za povečanje težav v duševnem zdravju ali s skrhano samopodobo. Vidi se povezanost, neka soodvisnost je med mladimi, ki imajo težave s svojo samopodobo in uporabo družbenih omrežij.
Vendar pa na koncu ne moremo reči, ali so ti posamezniki morda že osebno bolj ranljivi in imajo predispozicijo za to, da bolj verjamejo informacijam, ki jih dobijo na družbenih omrežjih, bolj sledijo trendom ali so res družbena omrežja glavni krivec za težave pri posamezniku.
"Raziskave nakazujejo na to, da je med otroki in mladostniki, ki so prisotni na družbenih omrežjih, med 20 in 30 odstotkov takšnih, ki imajo slabšo telesno samopodobo, kar je visoka številka, " pravi sogovornica. Foto: Leon Vidic/Delo
Morda niso glavni krivec, verjetno pa dobra spodbuda tudi niso?
Raziskave nakazujejo na to, da je med otroki in mladostniki, ki so prisotni na družbenih omrežjih, med 20 in 30 odstotkov takšnih, ki imajo slabšo telesno samopodobo, kar je visoka številka. A spet, naj poudarim, tu ne vemo, kaj je kura in kaj je jajce.
Dejstvo je, da so mladostniki zelo ranljivi, sploh mlajši, kot so, bolj so razvojno občutljivi na to, kaj družba narekuje, kaj družba od njih zahteva, potrebujejo zelo veliko pozornosti, veliko povratnih informacij, teh pa je zelo veliko na družbenih omrežjih.
V teh letih še nimajo razvitih področij za samokontrolo, kar pomeni, koliko premislijo o tem, kaj so slišali, o tem, kaj bodo naredili, posledično so reakcije impulzivnejše, dejansko so bolj podvrženi k iskanju manj ustreznih rešitev.
Družbena omrežja so del odraščanja in tudi del grajenja samopodobe pri najstnikih. Kaj je pomembno, da starši vedo pri opremljanju otroka z zdravo samopodobo?
Samopodoba je izredno širok pojem, je pogled nase, ki ga razvijamo od prvega dneva, ko pridemo na svet. Na začetku je podvržena zunanjim spodbudam, ki jih dobimo v ožji družini, od staršev oziroma primarnih skrbnikov, najprej je koncept drugih v meni, potem pa postopno razvijamo koncept samega sebe, kdo sem jaz. Samopodoba se gradi v bistvu vse do konca najstništva oziroma še kasneje, v obdobju mlajše odraslosti, ko je dokaj stabilna, a še vedno gre za proces znotraj vsakega od nas.
Samopodoba se gradi na podlagi ogromno, ogromno izkušenj, ki jih imamo z drugimi in ocenjevanjem samega sebe, kako smo na nekih področjih uspešni, kako drugi gledajo na nas.
Načeloma velja, da otrok za razvoj zdrave samopodobe potrebuje ...
