Ima tri specializacije, v mislih pa toliko besed, da jih je treba kot prometnik usmerjati, sicer si v prvem dihu morda še v ambulanti, nekje pri četrtem pa že ležiš v burji na plaži St. Tropeza.
Nedavno je prejel nagrado bob leta 2024 za izjavo o etiki zdravniškega dela, postal Delova osebnost leta z izjemno podporo bralk in bralcev. Je Človek, ki zdravi z optimizmom. Vmes pa temeljito in hitro okrca vse, ki bi lahko pomagali, a raje izberejo lastno korist. Pa niti ni preveč sočuten, človekoljub pa sploh ne, pravi.
»Ampak da ne bi pomagal nekomu, čeprav bi mu lahko? Da bi gledal nekoga, ki trpi, in bi mi bilo vseeno? Ne!« je povsem jasen.
»Ne moreš stavkati na nekom, ki potrebuje tvojo pomoč. Kdor potrebuje tvojo pomoč, ne more biti predmet ciljev, ki se odražajo na tvoji zasebni koristi.« To je vaša izjava iz Večerovega intervjuja, s katero ste si priborili nagrado bob leta 2024. Med tema povedma pa je še tale: »To je, kot da bi ladijske podgane stavkale proti mornarjem, ki ostanke hrane zavržejo širom po ladji, češ da onesnažujejo okolico.«
Glodavce sploh radi uporabljate za primerjavo. Ko ste v istem intervjuju govorili o tem, zakaj se v UKC vse tako počasi ureja, ste dejali, da zato, ker je vsak predstojnik kralj na Betajnovi. Vi niste: »Ker ta prostor, ta habitat ni moj. Jaz sem tukaj uporabnik. Direktor mi lahko reče, naj izpraznim prostor in grem ob Ljubljanico štet nutrije pod oknom. Pa bom šel.« Besede, vidim, radi premetavate.
(Smeh.) Res je. Ampak nekaj drugega sem opazil. Veliko se vozim z avtobusi, saj za volanom hitro postanem zaspan. Ne le da je v Ljubljani veliko tujcev, tudi med mladimi Slovenci opažam v vsakdanjih pogovorih čisto preveč angleških besed. Mogoče bi bilo pa zanimivo, če bi se poigravali s tem, da izbrskamo čim več slovenskih besed, ki jih redkeje uporabljamo? Recimo samopašen. Strašansko mi je všeč ta beseda! Nekdo, ki se pase sam. Alfa bik. Ali pa alfa krava.
O parkinsonovi bolezni govorite odkrito. Konec lanskega leta ste prestali zahtevno operacijo, globoko možgansko simulacijo, da bi omilili simptome bolezni. Govorite tudi o tem, da privilegijev med kolegi/-cami ne iščete ter da vaše zdravilo že eno leto ni na voljo. Kako shajate?
V zadnjih nekaj letih je bilo težav kar precej. Še posebno težko pa je pozabiti epizodo, ko sem zaradi enega zdravila doživel hude stranske učinke. Zaobjelo me je silovito psihotično stanje, ki se je kazalo najprej v patološkem ljubosumju. (Zatrese se mu glas, orosijo se mu oči.) Ko pomislim na to obdobje, mi je zelo zelo hudo. Si lahko predstavljate, da ...
