Že v otroštvu je oboževala knjige, ker so ji omogočale vstop tuje svetove in hkrati beg od lastnega, kadar ji je bilo težko. Po študiju na Akademiji za likovno umetnost pa je odkrila ljubezen do ustvarjanja literature za otroke in mladino.
V njeni zbirki kratkih zgodb Srečni konci prevladujejo ženske, kar ni naključje. »Pred kratkim sem razmišljala, da me je med odraščanjem bolj kot kaj drugega vzgajala literatura, in to seveda predvsem knjige moških avtorjev, saj so bile v veliki večini. Tako sem ponotranjila moški pogled na svet, moški pogled na to, kaj pomeni biti ženska, kako ženske delujemo v odnosih, kaj iščemo, kaj si želimo od moških in v življenju na splošno. Začela sem se spraševati, ali je to moj glas. In odkrila sem, da ni,« mi je zaupala Neli Filipić v intervjuju.
Marsikdaj je ustvarjalnost zatrta zaradi preživetja ali okoliščin, v katerih se ljudje znajdejo. Ob tem bi se navezala na vašo knjigo Srečni konci, kjer v kratkih zgodbah prevladujejo ženske, ki izstopajo iz družbenih okvirjev, nekatere pa so tudi zatrte. Zakaj so vas zanimale takšne zgodbe?
Ker sem sama ženska in ker opažam, kakšen je naš položaj v družbi. Raziskave kažejo, da moški avtorji večinoma pišejo o moških, a ženske avtorice prav tako večinoma pišejo o moških – več kot polovica likov v njihovih knjigah je moškega spola.
V moji knjigi pa je več ženskih likov, za to sem se odločila zavestno. Pred kratkim sem razmišljala, da me je med odraščanjem bolj kot kaj drugega vzgajala literatura, in to seveda predvsem knjige moških avtorjev, saj so bile v veliki večini. Tako sem ponotranjila moški pogled na svet, moški pogled na to, kaj pomeni biti ženska, kako ženske delujemo v odnosih, kaj iščemo, kaj si želimo od moških in v življenju na splošno. Začela sem se spraševati, ali je to moj glas. In odkrila sem, da ni.
V knjigi nudite tudi odgovore na feministična vprašanja. Bi zase rekli, da ste feministka?
Najprej bi vas popravila. Ne nudim odgovorov na feministična vprašanja, temveč želim na nekoliko drugačen način pokazati vsakdanje stvari, okoliščine, pričakovanja, delovanja. Še vedno živimo v patriarhalni družbi, po normativih, ki jih jemljemo za normalne, zato se o njih ne preizprašujemo in smo vanje ujeti.
Poskušala sem jih prikazati satirično in na nenavaden način, ker se je vanje težko zazreti. Problem je v tem, da se jih ne zavedamo. Če odgovorim na vaše vprašanje o feminizmu, pa se vsekakor doživljam kot feministka.
Kaj za vas pomeni feminizem?
Na žalost ima feminizem dandanes pri mnogih ljudeh slabšalen pomen. V resnici gre za boj za človekove pravice. Feministke se namreč niso borile le za pravice žensk, temveč za boljši položaj vseh, ki so v podrejenem položaju, kar velja tudi za moške.
Boleče je, da imajo feministke v družbi pogosto negativno konotacijo. Ko je bila za predsednico izvoljena Nataša Pirc Musar, me je presenetila z javno izjavo, da ni feministka. S tem, ko predsednica zanika feminizem, zanika svojo pozicijo, saj če ne bi bilo feministk, ne bi imela niti volilne pravice, kaj šele možnosti, da bi bila izvoljena. Poleg tega bi se predsednica države morala zavzemati za ...
