Ni bilo dovolj, da je obračunala s svojimi demoni. Film Otroci alkoholikov – ki ga bomo na sporedu Televizije Slovenija lahko gledali 15. novembra –, je Natalija Gorščak naredila zato, da bi otroci, ki prihajajo iz alkoholnih družin, spoznali, da še zdaleč niso sami, da bi o svojih stiskah lažje spregovorili in presegli svoje travme. Deset odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije na zelo problematičen način uživa alkohol. S tem usodno vplivajo na življenje bližnjih; z (ne)posrednimi posledicami odvisnosti od alkohola se spopada vsaj 800.000 Slovencev. A pot v svobodo je mogoča. Začne se, ko se nehamo skrivati pred resnico.
Ste že kot otrok vedeli, da je bila vaša primarna družina nezdrava, disfunkcionalna?
Zgodaj sem odrasla in res že zelo majhna ugotovila, da je pri nas nekaj narobe. Verjetno bi opazila kasneje, če ne bi bilo tudi nasilja. Ko je bil oče trezen, je bil angel, najboljši oče na svetu. Ko je bil pijan, pa hudič. Vsi otroci alkoholikov zgodaj odrastejo. Kasneje v življenju morda celo mislijo, da so svoje travme s tem že predelali, a jih niso. Kako zelo te je zaznamovalo življenje v alkoholni družini, odkriješ šele, ko si iščeš partnerja. Takrat spoznaš, kako velike težave imaš. Ko sem se začela spuščati v odnose z moškimi, sem že zgodaj ugotovila, da je z mojim pogledom nanje nekaj narobe.
Morala sem razumeti, zakaj ni zmogel nehati piti, čeprav me je imel rad. Kot otrok sem se vedno trudila, da bi bila najboljša, on pa je vseeno raje pil. Nisem razumela. Potem ko mi je uspelo dobiti uvid v njegovo tragično otroštvo, sem dojela, kako zelo težko bi bilo pri njegovih letih preseči svoje travme.
Kaj mislite s tem?
Med moškimi sem iskala nekoga, ki je miren, prijazen, ki me zna poslušati, ki je do mene celo v neki vlogi terapevta.
