Neca Falk in Andrej Šifrer: Hvala, da ste naju ponovno združili

Andrej Šifrer se je glasbi scela predal, polni dvorane in goreče živi življenje glasbenika, ki mu občinstvo jé iz rok. Neca Falk pa je bitje, ki se upira prenatrpanosti, tekmovanju. Je človek samote, ki tuhta skozi slikarski čopič. Andrej ostaja premočrtno zvest svoji »prvi ljubezni«, Neca vijuga skozi izrazna polja. Andrej je poimenoval svojo hruško, Neco udomačujejo grlice in mačke. Odkar je izšla njuna kultna skladba Vsi ljudje hitijo, ljudje kvečjemu hitimo še bolj. A pesem ostaja prispodoba hrepenenja. Petinštirideset let kasneje si le še bolj prizadevamo vrniti se domov.

Draga Neca in Andrej, hvala, ker sta si vzela čas za ta skupni pogovor. Odkar sta pred mnogo leti sodelovala pri skladbah, ki so danes postale, lahko bi celo rekli, klasične, so se vajine poti ločile. Kako se vama zdi sedeti skupaj tukaj na terasi Mestnega gledališča v prvi polovici maja?

Neca: O, Andrej, malokdaj se srečava!

Andrej: Glede na to, da že desetletja nisva sedela za isto mizo, je to nekakšen déjà vu in izjemno prijeten občutek. Hvala, da ste naju ponovno združili.