Jeseni bo izšel njegov že drugi solo album, le da bo povsem drugačen, saj avtorska glasba, ki jo je spisal, predstavlja človeka, ki na svoj način prihaja domov. Na topel mariborski predpoletni dan je iskreno spregovoril o neizprosnem svetu klasične glasbe, družini in tem, kako ostaja prizemljen letanju med oblaki navkljub.
Luka, stari ste 35 let. Izjemno mladi, glede na bogato življenje, ki je za vami. V strnjenem kosu časa ste doživeli več življenj. Kako se počutite zdaj, spet doma v rojstnem kraju, Mariboru, s četrtim otrokom na poti?
Ko pogledam na svoje dosedanje življenje, se, priznam, počutim res blagoslovljenega. Hvaležen sem za talent, s katerim sem se rodil. Hvaležen sem za vse, kar se mi je zgodilo, hvaležen za družino, ki sem si jo ustvaril. Vsako jutro se vsakič znova zavem, da je moje življenje resnično polno. Kar ste povedali, drži. Res se mi je v kratkem času zgodilo ogromno. No, saj se je Stjepanu tudi, le da imam jaz še doma kar polno. Trije otroci, mlajši od pet let ... To je kar zalogaj. (Smeh.) Kmalu pa bodo štirje. Ko slišim, da sem uspešen, se lahko strinjam. A zame najbolj pomembno, ključ dojemanja uspešnosti človeka, je to, da zmorem usklajevati glasbeno in družinsko življenje. Trudim se.
Prvi občutek, ki pride z očetovstvom, je seveda šok. Kako bo zdaj moje življenje drugačno, bom zmogel? Začneš opažati, da si imel prej res veliko časa in ga morda nisi znal optimalno izkoristiti. Potem pa pride otrok in te vsega posrka.