Izjemna kariera Lee Colner se je v resnici začela že, ko je kot osnovnošolka v svoji improvizirani učilnici v družinski hiši ustanovila poletno šolo za otroke iz sosednje vasi. Takrat se ji seveda še ni sanjalo, da bo nekoč med najboljšimi ravnatelji na Švedskem in da bo njena šola uvrščena med 100 najbolj inspirativnih šol na svetu.
Bolj kot potrdila in priznanja pa so jo spremenile in izoblikovale zgodbe otrok, družin in zaposlenih, ki jih je srečevala pri svojem delu.
»Te zgodbe so mi dale globlje razumevanje družbenih sprememb, migracij, pomena varovanja pravic žensk in vpliva različnih sistemov na življenje posameznika. Spremenijo te situacije, ko vidiš, da moraš nekomu svetovati, naj gre v varno hišo, ker doma ni varen, spremeni te, ko srečaš otroka, ki je prišel v deželo polno jezer, in se mu zdi, da je v raju, ker prihaja iz okolja, kjer ni bilo vode,« nam pove v pogovoru.
Spregovorili sva tudi o primerjavi našega šolskega sistema in sistema na Švedskem, kaj nam lahko Švedi zavidajo in česa se mi lahko naučimo od njih, kakšno avtoriteto bi otroci spoštovali in zakaj slovenski šolski sistem že od samega začetka poglablja razlike med otroki.
Kakšno kariero ste si ustvarili na Švedskem?
Moja karierna pot na Švedskem je bila ob selitvi povsem nepredstavljiva. Ko sem se preselila, si nikoli ne bi upala pomisliti, kaj vse me čaka – kako bom rastla, padala, se učila, brusila in razvijala. Začela sem delati v vrtcu, saj si nisem predstavljala, da bi lahko avgusta, ko se na Švedskem začne šolsko leto, suvereno stopila pred osnovnošolce in poučevala. Čeprav sem doma zaključila pedagoški študij.
Ravnateljica, ki me je zaposlila, me je ob prijavi vprašala, zakaj iščem delo v vrtcu, saj bi lahko poučevala. Pojasnila sem ji, da se za to še ne čutim pripravljeno in da potrebujem čas za prilagoditev. A že dobro leto kasneje sem dobila ponudbo za poučevanje in razredništvo, kar me je popeljalo v švedske učilnice. Nekaj let kasneje so mi ponudili delo vodje tima celotne šole in tako sem bila tedensko vpletena v vodstvene izzive šole.
Leta 2019 je na moji šoli prišlo do menjave vodstva, ki ni potekala najbolje, kar je prineslo nekaj negotovosti. Takrat me je šef šole (na Švedskem je šef šol lahko privatni ali občinski akter, odvisno, kdo je lastnik šole, op. a.) poklical v glavno pisarno v Stockholmu in mi nepričakovano ponudil mesto ravnateljice vrtca in šole. Rekel mi je, da v meni vidi izjemen potencial in da me z naslednjim dnem, če želim, čaka nova vloga.
V šoku in začudenju sem mu odgovorila: 'No, ravno jutri ne bom prevzela vodenja (bil je torek), v ponedeljek pa ... s čim bom začela v ponedeljek, kdo bo v razredu namesto mene?' Zmeda v glavi, vse možne kombinacije, kdo bo namesto mene v učilnici, s čim naj sploh začnem v pisarni ravnatelja.
Vodenje šole sem vodila v času pandemije covida, množičnih migracij zaradi vojn, podnebnih sprememb. Sprejemala sem otroke tudi iz kriznih razmer in jim zagotavljala varno ter spodbudno okolje za učenje.
Poleg vsega pa sem imela kar nekaj izzivov tudi s kadrom. Ko sem prevzela šolo, je tam delala le tretjina primerno izobraženih učiteljev in moja ključna prioriteta je bila, da jo naprej predam s 100-odstotno pedagoško izobraženo zasedbo, kar mi je tudi uspelo.
Sicer je bilo ogromno neprijetnih sestankov, pogajanj s sindikati in pritožb. Z vsakim zaposlenim sem se pogovorila, vsem ponudila možnost strokovnega izobraževanja. Odzivi so bili zelo različni, nekateri so se podali v to in se izobrazili, drugi pa so si postopoma poiskali druge službe. Zgodil se je domino efekt, kar pa je bilo v resnici v tistem trenutku zelo zdravo za našo šolo. Skupek vseh preizkušenj me je pripeljal do zelo dragocenih izkušenj v moji karieri.
V katerih pogledih je slovenski šolski sistem lahko zgled švedskemu in česa se lahko mi naučimo od Švedov?
Pri nas so zagotovo določene prednosti, a tudi mi se lahko kar veliko naučimo od Švedov. Recimo večje podpore individualnosti otrok, spodbujanja odgovornosti za lastno učenje ter večje interdisciplinarnosti in povezovanja med predmeti.
Švedski učenci so v šoli bolj sproščeni, sistem je manj tekmovalen, domačih nalog skoraj ni, vsak dan pa preživijo vsaj eno uro zunaj v času pouka, ne glede na vreme. Velik poudarek je ...
