Tople zime se na prvi pogled zdijo blagodejne, a kaj za našo sedanjost, še bolj pa prihodnost pomenijo zimski »vročinski« valovi, nam je pojasnil klimatolog z Agencije Republike Slovenije za okolje Gregor Vertačnik. Podnebje je sestavni del dogajanja v okolju in topla zimska obdobja za naravo niso nič dobrega.
Ob vstopu v novo leto se je Evropa soočila z nepredstavljivim »vročinskim« valom. Za več kot deset stopinj Celzija višje temperature od običajnih, ki so segle vse od Francije do zahodne Rusije, so bile rekordne. Kar sedem evropskih držav poroča o najtoplejšem prvem januarju v zgodovini. Čeprav je trenutna zima sicer prijetna, ne bi smeli ostati ravnodušni.
Tovrstna topla obdobja so posledica specifičnih vremenskih okoliščin nad Evropo; k nam že dlje doteka zelo topla zračna masa, obenem pa so ti rekordi posledica globalnega segrevanja. V preteklosti smo namreč v podobnih primerih vseeno izmerili nižje temperature.
Prvega januarja 2023 je bilo v Dobličah pri Črnomlju kar 19 stopinj Celzija, dan prej pa 18. Obe vrednosti sodita med najvišji kadar koli izmerjeni vrednosti v Sloveniji ob koncu oziroma začetku leta.