Že drugič zapored je postala olimpijska prvakinja v kombinaciji. S svojim nastopom se je z zmago z zlatimi črkami postavila ob bok Leonu Štuklju, Miru Cerarju, Tini Maze in Urši Bogataj, izbrani druščini slovenskih olimpionikov, ki so na najvišji stopnički stali več kot enkrat.
»Uspeh je, da si na koncu zadovoljen sam s seboj, danes je točno to tisto, kar sem dosegla,« je povedala ob zmagi v mestu luči.
Pogovor z njo je prav takšen, kot je videti njeno plezanje. Lahkoten, poln veselja, trenutkov umirjene preudarnosti, predvsem pa ljubezni do življenjskega poslanstva, ki ji nudi enako srečo, kot ji je, ko je bila šestletna punčka in je prvič začutila lahkotnost in moč, ki jo ponuja stopanje proti nebu.
Najprej iskrene čestitke. Veliko veselja nam je prinesla vaša olimpijska zmaga. Ko sem gledala vaš nastop, sem večkrat pomislila na to, kolikšen pritisk na svojih plečih nosite olimpijske/-i športnice/-ki. Ne le pritisk svojih pričakovanj, temveč tudi pritisk gledalk/-cev. Zato se mi zdijo še posebno fascinantni trenutki umiritve, preden posežete po naslednjem oprimku. Zdi se, kot da se ustavi čas. Kaj je skrivnost vaše sposobnosti osredotočanja sredi stene?
Če sem povsem iskrena, ne vem. Nimam posebnega recepta. Zavedam se, da sem na vsaki tekmi že deset let favoritka, od katere se pričakuje zmaga. To pomeni, da sem navajena biti v položaju, s katerim pride tudi breme odgovornosti.
Odkar sem se pred dobrimi desetimi leti prvič udeležila evropskega mladinskega prvenstva in na svoji prvi tekmi tudi zmagala, se me je nehote začelo vzgajati v osebo, ki se mora naučiti pritiska pričakovanj. No, za to sem si malce kriva tudi sama, saj s svojimi rezultati razvajam. (Smeh.)
Od leta 2019 na nobenem tekmovanju nisem bila slabša kot druga. Zmage se od mene pričakujejo že do te mere, da me novinarji, če se uvrstim na drugo mesto, vprašajo, ali sem bolna.
Seveda pa k mojim dobrim rezultatom prispeva tudi moj značaj. Trmasta sem, obenem pa imam sposobnost, da se znam tudi v najbolj stresnih situacijah umiriti in osredotočiti.
Da to zmorem, je »kriva« ...
