Ker gre pogosto za navzven neopazne zdravstvene težave, ki pa jih spremljajo hude in intenzivne bolečine, se »hrbteničarji«, kot sami sebe imenujejo, pogosto spopadajo tudi z drugimi problemi.
Kakšni so pristopi in zakaj bi jih morali razumeti, smo se pogovarjali z Gito Bončina, psihologinjo in kognitivno-vedenjsko terapevtko pod supervizijo na Ortopedski kliniki v Ljubljani ter svetovalko na pravkar lansirani spletni platformi Spinalia: Skupnost s hrbtenico.
Na spletu je poplava informacij, kako preprečiti bolečine v križu, kakšno telovadbo izvajati, da se izognemo bolečinam, kakšen stol nabaviti. Prek dr. Googla si dejansko lahko postavimo malodane tudi diagnozo!
Največji problem je ravno to. Ljudje, ki se znajdejo v stiski zaradi različnih razlogov, pogosto iščejo odgovore na spletu. Žal, tam v nekaj minutah naletijo na obilico informacij, ki lahko, čeprav morda niso zanesljive, ustvarijo vtis, da so njihovi problemi življenjsko nevarni, kar njihovo stisko pogosto še poglobi. Prav zato je izjemno pomembno, da imajo v takšnih situacijah dostop do preverjenih informacij in ustreznih sogovornikov, ki jih znajo strokovno in sočutno usmeriti.
Ortopedska obolenja pogosto spremljajo psihološke stiske, saj bolniki živijo z bremenom, ki je stalno prisotno. Bolezni hrbtenice bi lahko primerjali z nenehnim življenjskim izzivom, ki zahteva stalno prilagajanje in sprejemanje omejitev. Bolniki morajo živeti z vsem, kar bolezen prinaša, kar je izjemno zahtevno.
