Vsi poznamo vajino zgodbo. Združila vaju je glasba in zdaj se zdi, da sta skupaj od nekdaj.
Nuša: Prek glasbe sva se spoznala in se povezala. Tako sem že v srednji šoli začela spoznavati ta posel, da je naporen, a meni v resnici nikoli ni bilo težko, ker sem v tem uživala. Želela sem si nastopati. Spoznala sem, da sva oba nočna tipa. In da zdrživa. Jaz sem se kalila, ker je on … Ja, saj je bil ljubeč in zaljubljen, ampak … Vedno je bil – neprizanesljiv kritik. On me je brusil. Včasih sem bila jezna nanj ali pa žalostna. Tam pri dvajsetih si pač občutljiv.
V resnici nikoli nisva govorila o ločitvi, a mediji so to napihnili. No, mogoče sem mu kdaj mimogrede zagrozila. A to so bile izkušnje, ki so naju še bolj povezale, da sva se začela o najinem odnosu sploh pogovarjati.
Nuša
Ste čutili njeno bolečino, jezo? Se vas je dotaknilo?
Frenk: Čutil sem. (tišina) Eh, v resnici nisem čutil. Jaz sem precej ljubeč, ampak grob po eni strani. Znam zelo naravnost povedati, če kaj ni v redu. In če je bila intonančno mimo, smo takoj razčistili.
Nuša: Zame je bilo težko, da te kritizira nekdo, ki ga imaš rad v zasebnem življenju, po drugi strani pa mi je to naredilo trdo kožo in prineslo vse, kar sem po tem postala. Običajno sem jaz rinila v eno smer in vedno čakala nanj, da se je tudi on strinjal ...