Doktorirala je iz ženskih študij in feministične teorije. V svojem doktorskem delu se je Dr. Zalka Drglin posvetila analizi sodobne porodne pomoči, ki jo raziskuje od trenutka v svojih zgodnjih dvajsetih, ko jo je presenetila velika razlika med znanstvenimi izsledki in običajnimi praksami v porodnišnicah ter primeri babištva v tujini.
Rekla si je: kje so vendar te odločne babice, modre ženske, zagovornice naravnega poroda?
K pogovoru smo jo povabili ob napovedi njenega sodelovanja v programu vseslovenskega literarnega festivala – 29. Slovenskih dnevov knjige, kamor prihaja v luči uspešnih priprav nominacije za vpis babištva na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila potrjena 6. decembra 2023.
Kaj babištvo pravzaprav je?
Babištvo, če strnem v najkrajši možen opis, je ljubeča skrb za žensko v času, ko ta pričakuje in rojeva otroka. Babice so sopotnice ženskam na poti v materinstvo, zagovornice njihovih potreb, pravic in izbir. Če bi bilo mogoče dobiti tako babico na recept – o ja, vsaki nosečnici bi ga napisala.
V tistem času je bila pri porodu še navada, da ženskam dajo klistir, jim obrijejo mednožje, velika večina je med porodom ležala na postelji, niso smele piti, kaj šele jesti.
