Dr. Sebastjan Kristovič: Najmočnejša moralna sila na svetu je, ko mama izreče te besede

»Ko na predavanjih vprašam starše, kaj bi naredili za svojega otroka, večina odgovori, da vse. Kar je osnovni problem. Ker to ni povezano z ljubeznijo. Stroka je v zadnjih letih vnesla zmedo in zabrisala nujno mejo ločevanja med vzgojo in ljubeznijo. Mnogi starši mislijo, da ljubiti otroka pomeni, da ga dojijo do četrtega leta, da spi v zakonski postelji, da mu vse kupijo, vse dovolijo, vse naredijo namesto njega in da so vpleteni v vsako poro njegovega življenja,« pravi dr. Sebastjan Kristovič, predstojnik specialističnega študijskega programa Logopedagogika in profesor na Univerzi Alma Mater Europaea in dodaja, da imamo točno zaradi tega generacije nesamostojnih, neodgovornih otrok, ki se počutijo nesrečne, nezadovoljne in notranje prazne.

V pogovoru za Onoplus strokovnjak za vzgojo poudarja, da današnji otroci nimajo niti miru niti časa za prosto igro. Sam poudarja, da otroci v predšolskem obdobju in vse do konca prve triade ne bi smeli imeti drugih dejavnosti poleg šole oziroma vrtca. »Postati moramo varuhi otrokovega otroštva, ker imamo cele generacije postaranih otrok in izgorelih, naveličanih mladostnikov.«

Pravi, da mamicam na predavanjih svetuje, naj se z otroki manj ukvarjajo, naj jim pustijo dihati. »Otrok ima svoj notranji svet, vendar zaradi nenehnih intervencij in animiranja, dušimo njegovo dušo, kar počnemo tudi z zasloni, plastičnimi igračami, dejavnostmi …«

Otrok ni na prvem mestu

Kot ključni korak pri vzgoji Sebastjan stavi na usklajenost staršev in njun ljubeč odnos. »Starša morata biti v sozvočju, najbolj pomembno pa je, da sta vzgojno usklajena. Najmočnejša moralna sila na svetu je, ko mama reče tako, kot je rekel oče – in obratno,« pomen usklajenosti poudarja Kristovič.

A da starša to lahko dosežeta, morata biti (preden imata otroke) dovolj zrela, saj prav otroci pritisnejo na tiste točke, ki pri starših še niso razrešene.

»Velikokrat starši izgubijo živce in so jezni na otroka, ki pa je pravzaprav v njih zgolj prebudil neko nerazrešeno zgodbo iz primarne družine. Zelo pomembno se mi zdi, da imajo starši razrešene odnose tudi med sabo.«

Staršem na srce polaga, da svoj prvi objem namenijo drug drugemu in ne otroku, saj otrok ni na prvem mestu. »Cilj in smisel vzgoje je pripraviti otroka na življenje, kar pomeni, da mora biti čim prej samostojen. Otrok naj bi odšel, partner pa naj bi ostal,« pravi Kristovič.

A vemo, da je veliko družin tudi, kjer sta starša ločena. Kakšno pot vzgoje naj ubere mama, ki ostane sama z otrokom? Odgovor nadete v intervjuju, v katerem sogovornik pojasni tudi, od česa so mladi danes utrujeni. Ne gre za utrujenost, ker bi zaradi žuranja hodili prepozno spat, temveč je razlog bistveno bolj skrb vzbujajoč. Vabljeni k branju.