Ko je dr. Asta Vrečko lani kot ministrica za kulturo vstopila v prostore na Maistrovi ulici 10, je bilo jasno, da je pred njo in njeno ekipo ogromno dela. Ko je ministrstvo za kulturo s svojih pritličnih oken pod vodstvom njenega predhodnika januarja 2021 odstranilo velik napis »kultura«, ki je pročelje zgradbe zaznamoval zadnjih dvajset let, smo že lahko slutili, da prihajajo »novi časi«. Zato je bila prva naloga doktorice umetnostne zgodovine pregled stanja. In to je bilo porazno. Na področju kulture so morali odpreti gnojno rano številnih problemov.
Odraščali sva sami z mamo, ki je kot samohranilka nenehno doživljala mizogine odzive okolice, poglede stran, ko je bilo treba spregovoriti o razmerah, v katerih smo se znašli. V začetku devetdesetih let je bilo zavedanje o okoliščinah samomorov, o tem, kaj ljudi privede do tega koraka, na veliko nižji ravni, kot je danes.
Zavzemate pomembno politično funkcijo. Vam jo je uspelo doseči zato, ker vam patriarhat nikoli ni pristrigel kril, ali ste, kjer ste, prav temu »fenomenu« navkljub? Ste se kdaj znašli v okoliščinah globokega zavedanja, da so pričakovanja in možnosti za ženske in moške daleč narazen?
S patriarhatom sem se v življenju pogosto srečala. Moj oče ...