Dr. Apolonija Bedina Zavec: To je edina stvar, ki dokazano pomlajuje in podaljšuje življenje
Že od nekdaj jo je veselila narava, zato se je vpisala na študij biologije. Apolonija Bedina Zavec je danes doktorica biokemije in molekularne biologije, ki je zaposlena kot raziskovalka na Kemijskem inštitutu. Že od srednje šole dalje se ukvarja z jogo, ki ji, kot sama pravi, pomaga, do bolj stabilnega zdravja in počutja.
Kasneje je postala učiteljica joge in razvila obliko vadbe, ki jo je poimenovala Joga za podaljšano mladost. Sestavljen je iz asan iz različnih vrst joge, ki so zelo učinkovite za ohranjanje zdravja in lepote. Jogo izvaja na Kemijskem inštitutu in v online obliki, kot piše na njeni spletni strani, pa je ta namenjena ljudem vseh starosti in oblik.
Moj oče je bil veterinar in s sestro sva ga velikokrat spremljali na terenu. Moja stara mama je pogosto nabirala zelišča in iz njih izdelovala čaje. Že od nekdaj me veseli vse, kar je povezano z naravo.
Po izobrazbi ste biologinja. Kako ste se odločili za ta študij? Je bila ljubezen do narave že od nekdaj v vas?
Ja, absolutno. Moj oče je bil veterinar in s sestro sva ga velikokrat spremljali na terenu. Moja stara mama je pogosto nabirala zelišča in iz njih izdelovala čaje. Že od nekdaj me veseli vse, kar je povezano z naravo. Mogoče sicer nisem tipičen biolog; naravo rada opazujem, vendar se hkrati trudim, da bi vanjo čim manj posegala.
PREBERITE ŠE -> Vesna Španić, Slovenka, ki ji je obrazna joga spremenila življenje
Teče že 27 let, odkar ste kot raziskovalka zaposleni na Kemijskem inštitutu. Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?
Najbolj všeč mi je, da je delo raznoliko, da se srečujemo s številnimi izzivi, ki jih rešujemo na podlagi lastnih izkušenj in na internetu dostopnih objav. Pri takem raziskovalnem delu lahko izraziš svojo kreativno plat. Imaš priložnost, da prideš do novih informacij, ki jih povežeš v rezultate z dodano vrednostjo.
Že v srednji šoli ste se začeli ukvarjati z jogo. Naknadno ste se na tem področju izučili kot učiteljica. Zdaj vodite program Joga za podaljšano mladost. Kakšno vlogo sicer zavzema joga v vašem življenju? Kaj vam pomeni?
Joga mi predstavlja čas, ko se posvetim sebi. Pomeni mi način gibanja in raztegovanja, ki mi pomaga, da začutim svoje telo. Ko se pripravljam na vadbo, izhajam iz tega, kaj mi v določenem trenutku najbolj ustreza. Tak pogled skušam naprej predati tudi udeležencem mojih vadb.
Večkrat jih opomnim, da ni toliko pomembno, kako jaz naredim neko vajo ali kako nekaj izgleda na sliki, ampak da je treba čim bolj občutiti svoje telo in vajo izvesti na tak način in do te mere, kot najbolj ustreza telesu. V vadbo prepletem tudi nekaj spoznanj iz tradicionalne kitajske medicine, priporočila glede gibanja in počivanja skladno s stanjem v naravi, letnimi časi in lunino meno.
Zaenkrat je edina stvar, ki dokazano pomlajuje in podaljšuje življenje, določena mera stradanja.
Kako vam je joga spremenila življenje?
Vedno sem imela bolj šibko telo in probleme z zdravjem. Imam tudi veliko alergij. Morala sem se naučiti dobro poskrbeti zase, da sem lahko normalno funkcionirala. S pomočjo joge in zdrave prehrane, ki sem jo uvedla na svoj jedilnik, lažje in boljše živim.
PREBERITE ŠE -> VIDEO: Začuti dih, začuti sebe (1. del Onine šole joge)
Katere so prednosti tega, da posameznik vključi jogo v svoj tedenski urnik?
Mislim, da lahko joga vsakemu koristi. Priporočljiva je za športnike, saj lahko njihove mišice zaradi intenzivne vadbe postanejo močno zakrčene. Joga jim pomaga pri tem, da te mišice raztegnejo in zraven začutijo tudi druge. Priporočljiva je tudi za ljudi, ki jim ni toliko do gibanja in jim je morda to edina telesna aktivnost. Vsak naredi toliko, kot zmore.
Joga je v primerjavi z drugimi športi zelo nežna vadba, saj se praktično nikoli ne zadihaš, hkrati pa poživi telo in nekoliko stimulira željo po več gibanja. Všeč mi je, da k meni na jogo hodijo zelo raznoliki udeleženci. Rada rečem, da je moja joga za vse starosti in vse telesne oblike.
Udeležencem vadbe radi predajate tudi nekatera priporočila, vezana na prehrano. Med drugim ste dejali, da bi bilo zelo koristno, če bi nekoliko manj jedli. Kakšne naj bi bile prednosti tega in kako naj se posameznik loti zmanjševanja obrokov?
Ker sem po izobrazbi biologinja, se v službi ukvarjam tudi s tem, kako delujejo celice, in sproti prebiram najnovejša dognanja s tega področja. Na Kemijskem inštitutu imamo dostop do nekaterih najbolj eminentnih znanstvenih revij, v katerih spremljam tudi članke, ki govorijo o tem, kako ohranjati zdravo in mladostno telo tudi v poznejših letih.
Zaenkrat je edina stvar, ki dokazano pomlajuje in podaljšuje življenje, določena mera stradanja. To je bilo ugotovljeno v raziskavah, ki so jih izvedli na črvih, žuželkah in primatih. V znanstvenih krogih se veliko ukvarjajo s tem, da bi odkrili učinkovine, ki na telo delujejo podobno kot stradanje. Meni se sicer zdi, da je najbolj naravna in koristna metoda ta, da občasno zmanjšamo količino zaužite hrane.
Zmanjšati količino zaužite hrane sicer ni enostavno. Tudi meni ni prijetno, da kdaj ne jem, ampak včasih, ko je polna luna, se potrudim, da se malo postim. Zelo zagovarjam teorijo, da, kolikor se da, živimo v skladu z naravo tako, kot so živeli naši predniki. Torej da jemo zdravo hrano in se občasno postimo; predvsem spomladi, ko so tudi naši predniki imeli na razpolago najmanj hrane.
Za ohranjanje zdravja in boljše počutje je dovolj, če se postimo enkrat na mesec. Pa še to ni treba, da tisti dan ne jemo čisto nič. Lahko na primer za zajtrk pojemo smuti, za kosilo pa solato. Garantiram, da se bo počutje izboljšalo.
PREBERITE ŠE -> Zato je delni post po kitajski medicini tako zdrav (+nasveti strokovnjakinje)
Torej lahko do pozitivnih sprememb pride že zaradi enega dneva postenja na mesec?
Ja. Pred časom sem zasledila raziskavo, v kateri so vzporedno preučevali dve skupini ljudi. V prvi skupini so ljudje korenito spremenili prehranjevanje. Jedli so lahko samo znotraj osmih ur na dan. Udeleženci druge skupine so manj jedli le en dan na mesec. Potem so primerjali parametre zdravstvenega stanja obeh skupin. Ti so bili po koncu raziskave pri obeh skupinah precej podobni.
Tako kot pri hrani tudi pri gibanju zagovarjam nežno tretiranje samega sebe. Da metode niso preveč radikalne in neprijetne.
Verjetno nobena skrajnost ni dobra …
Mislim, da je zdravo, da znaš 'pocrkljati' samega sebe.
Kakšne napotke daste udeležencem joge, kar se tiče spopadanja z vsakodnevnim stresom, o katerem se dandanes veliko govori?
Ena metoda sprostitve, ki jo izvajamo pri jogi, je, da dihamo skozi nos. Zrak najprej počasi vdihnemo, nato pa ga hitro izdihnemo. Občasno vpeljujem tudi razne protistresne vaje. Pri tem sta zelo pomembna dihanje in tresenje. Na koncu vsake vadbe imamo sprostitvene vaje, pri čemer sprostimo celo telo in izvedemo kratko meditacijo. Nekaterim je meditirati izjemno težko, saj se stežka umirijo, zato vadečim med meditacijo preberem krajše besedilo ali pesnitev ali jim zavrtim meditativno glasbo.
Kot biologinja delujem v svetu raziskav, v razumskem svetu, ki je precej drugačen od vzhodnjaškega sveta, v katerem se je razvila joga. Nam zahodnjakom je včasih težko razumeti vzhodnjaški način razmišljanja. Na jogi želim udeležencem stvari predstaviti na bolj razumljiv način.
Ko naredimo kakšno vajo iz Hormonske joge, jim rečem: »Zaprite oči in poskusite začutiti energijo, ki se pretaka po določenem delu telesa.« Mogoče se komu to zdi trapasto, zato dodam, naj poskušajo začutiti pospešen pretok krvi v določenem delu telesa. Na tak način jim stvari postanejo bolj logične, joga pa jim postane bolj prijazna in domača.
PREBERITE ŠE -> To je pomemben razlog, zakaj se ne bi smeli nikoli najesti čisto do sitega
Kaj pa je tisto, kar vas v življenju - poleg joge - najbolj osrečuje, razveseljuje?
Najbolj me razveseljujejo odnosi z najbližjimi; predvsem z otroki, sestro in nečakinjo, s katerimi smo zelo močno povezani. Prav tako so mi pomembni odnosi s sodelavci in prijatelji. Odnosi nasploh mi zelo veliko pomenijo, zato si za razliko od drugih jogijev ne želim doseči nirvane/razsvetljenja. Vsaj zaenkrat še ne. Mogoče pri 90. letih (smeh).
