Ddr. Ana Vovk, redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru, ki je doktorirala iz fizične geografije in varstva okolja, se je odločila, da ne bo ostala le pri teoretičnem znanju, temveč je želela številne ideje glede samooskrbe preizkusiti v praksi in ugotovitve deliti z drugimi.
V te namene je zasnovala Učni poligon za samooskrbo Dole, na katerem preizkuša in predstavlja različne prakse naravi prijaznega kmetijstva, njena inovativna ideja pa je navdušila številne. Vidi se, da živi to, o čemer govori, in da jo tematike, s katerimi se ukvarja, iskreno in poglobljeno zanimajo.
Ker se zaveda, kako lahko različne prakse, ki se jih poslužujeta konvencionalna in integrirana pridelava, prizadenejo zemljo in rastline, v končni fazi pa tudi naše zdravje, ljudi navdihuje, da bi ji sledili in – kolikor je to mogoče – tudi sami postali čim bolj samooskrbni, pri tem pa bi do narave pristopali na prijaznejši način, s čimer bi delovali v skupno dobro.
V intervjuju je delila številne presenetljive ugotovitve. Razložila je, s čim vse so obremenjene pridelovalne površine, kako je z onesnaženostjo tal po Sloveniji (še posebej po lanskoletnih poplavah) in s katerimi kmetijskimi praksami jim škodimo v največji meri. Podala je napotke, kako se lotiti samooskrbe, kako veliko površino potrebujemo in katere rastline je najbolj smiselno zasaditi. Pojasnila je tudi, zakaj je konvencionalna pridelava tako sporna in kako lahko uživanje take hrane vpliva na naše zdravje.