“Zakaj bi zapravljal goro denarja, da bi ležal na fotelju in o svojih težavah pripovedoval popolnemu neznancu, na koncu pa izvedel, da je za vse kriva mama, kot je, če malce karikiram, trdil oče psihoanalize Sigmund Freud, ali da nisi imel popolnega otroštva, kot si verjel še do predkratkim. In še hujše: kaj če bi odkril, da se ti je zgodila kakšna grozota, ki si jo potisnil v podzavest?”
S temi besedami nas v uvodu svoje nove knjige z naslovom Iskanje izgubljenega jaza nagovarja avtorica in novinarka Danaja Lorenčič. V njej piše o psihoterapiji, duševnih in čustvenih stiskah, pa tudi o tem, da je včasih (kadar je stiska prehuda) potrebna dodatna strokovna pomoč in psihoterapija ne zadostuje.
Kot pravi sama, knjigo namenja vsem, ki se spoprijemajo z duševnimi stiskami, se morda tega sramujejo ali celo krivijo za svoje težave (kot se je sama) in ne upajo poiskati/prositi za strokovno pomoč.
Njena zgodba nas opominja, da je življenje z duševno stisko lahko lepo, če se zdravljenja lotimo s pravim pristopom in brez predsodkov. Psihoterapija je Danaji pomagala razumeti, da ni sama kriva za duševne stiske, temveč so posledica različnih dejavnikov, kar jo je osvobodilo. Zanjo je bila na neki način iskanje poti k svobodi.
Začniva z Manco Košir, ki vas je prva vprašala o psihoterapiji. V knjigi pišete, kako vas je pred desetimi leti med gostovanjem v oddaji vznemirilo njeno vprašanje, če lahko opišete psihoterapijo. Kako se spominjate tistega trenutka in zakaj vas je njeno vprašanje tako vznemirilo?
Bila sem zelo počaščena, da me je Manca Košir, ki je bila izjemna oseba, novinarka, publicistka in strastna ljubiteljica knjig, povabila v oddajo. Ko me je vprašala, če ji lahko opišem psihoterapijo, me je zagrabila panika in počutila sem se nelagodno. Pozneje sem bila celo malce jezna nanjo, ker je drezala vame.
A danes mi je kristalno jasno, da me je njeno vprašanje zmotilo le zato, ker me je bilo sram, da potrebujem strokovno pomoč in nisem imela dovolj poguma, da bi o tem govorila na nacionalni televiziji.
Manca pa je takrat dokazala, da je bila pred časom, saj jo je zanimalo tisto, o čemer se v Sloveniji še ni dovolj govorilo. Ne nazadnje je njena knjiga Človeška ljubezen, v kateri si je dopisovala s priznanimi slovenskimi psihoterapevti, izšla že leta 2017.
“Prvi korak pri iskanju pomoči pri duševnih težavah je najtežji, zato je dobro, da z njim ne odlašamo,” pišete v knjigi. Ko ste sami pred več kot dvanajstimi leti prvič poiskali pomoč zaradi anoreksije, ste imeli z obiskom klinične psihologinje, h kateri vas je napotila osebna zdravnica, slabo izkušnjo. Kaj ste doživeli?
Slabo izkušnjo sem imela v prvi vrsti zato, ker ...
