Tudi zato je pomembno, da se 20. maja spomnimo na svetovni dan čebel. Slovenija je znana po dolgi tradiciji čebelarstva, a kljub več kot 213.000 panjem, kolikor jih je bilo leta 2021, je bil to le približno en odstotek vseh panjev v EU. Isto leto smo imeli tudi najnižjo samooskrbo z medom v zadnjih dvajsetih letih – komaj 15 odstotkov. Vzrok tiči predvsem v vremenskih razmerah, ki odločilno vplivajo na pridelek.
Poraba medu v Sloveniji upada; leta 2021 ga je povprečen prebivalec porabil le 0,62 kilograma, kar je manj kot polovica v primerjavi z letom 2013. Po drugi strani pa cene rastejo: povprečna cena za liter medu na tržnici je znašala 12 evrov, skoraj trikrat več kot leta 2000.
Slovenija tudi uvaža in izvaža med – leta 2022 smo ga uvozili 1188 ton (največ iz Belgije), izvozili pa 270 ton (največ v Kanado). Trgujemo tudi s čebelami: uvozili smo jih za skoraj 38.000 evrov, največ iz Madžarske, izvozili pa za približno 27.000 evrov, največ v Jordanijo.
Ti podatki kažejo, kako tesno je čebelarstvo povezano z naravnimi razmerami in kako pomembno je zavedanje o vlogi čebel v prehranski verigi, kmetijstvu in širšem okolju.
Boštjan Noč prihaja iz Žirovnice in je četrta generacija čebelarjev. Kot predsednik Čebelarske zveze Slovenije je pomembno zaznamoval prepoznavnost slovenskega čebelarstva doma in po svetu.
V Sloveniji smo na čebele in čebelarsko dediščino izjemno ponosni – ne le zaradi medu, ampak tudi njihove vloge pri ohranjanju narave, opraševanju in trajnostnem kmetijstvu.
Pogovarjala sva se o svetovnem dnevu čebel, nevarnostih, ki jih ogrožajo, kakovosti slovenskega medu in zakaj ima stik z lokalnim čebelarjem še vedno največjo vrednost ...