Govorimo, da ljubimo domače, sanjamo o babičinih receptih ter besedi hrana in zdravje pogosto izgovorimo v isti sapi.
A dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in profesor na biotehniški fakulteti, nam v tokratnem intervjuju sporoča, da se morda precej motimo.
Navade slovenskega/-e potrošnika/-ce se spreminjajo bliskovito hitro, z njimi pa tudi kakovost vsebine našega krožnika.
Slovenci/-ke radi verjamemo, da jemo dobro in zdravo. Če pogledamo, kaj povprečni Američani vsak dan uživajo, smo lahko hitro prepričani o izjemni gurmanski naravi naroda. Je kaj resnice v tem? Nam je mar, kaj imamo na krožniku?
Slovenija je v obdobju divjega spreminjanja prehranske krajine in s tem tudi potrošnih navad na področju hrane. Omenili ste ZDA. Ta je, kar se negativnega razvoja tiče, pred nami kakšnih dvajset let, a njihov poslovni model prehranskega sistema in s tem vse posledice k nam hitro prinašajo diskontni trgovci. Njihov poslovni model temelji na velikih količinah relativno ozkega nabora izdelkov trgovčevih lastnih blagovnih znamk, kjer je vse podrejeno nizkim cenam. Za doseganje tega cilja iščejo proizvajalce po vsej Evropi, ki lahko zagotavljajo velike količine izdelkov generične kakovosti, ki ustrezajo diskontnemu formatu. V veliki večini to žal niso slovenski dobavitelji, ampak poljski, češki, madžarski množični proizvajalci hrane.
Zdaj je že jasno, da Slovenke in Slovenci z odprtimi usti sprejemamo ceneno hrano anonimnih dobaviteljev in da opevane gurmanske narave naroda ni videti prav nikjer več. Smo izredno cenovno občutljiv srednjeevropski narod, ki bolj malo da na kakovost živil, ki jih izbira v trgovini. Pri izbiri je glavna nizka cena oziroma da je izdelek v akciji, država porekla in objektivna kakovost pa nam ne pomenita veliko.
Po obsedenosti z akcijami dokazano sodimo v evropski vrh, smo notorični šopoholiki, kar pa niti ni tako nenavadno, če pogledamo zasičenost medijskega prostora s promocijskimi aktivnostmi trgovcev. V bistvu smo drogirani z agresivnimi reklamami trgovcev.
Priznam, sem zaskrbljen nad stanjem v slovenskem prehranskem sistemu. Slovensko kmetijstvo je med najbolj nerazvitimi v EU, proizvodnja hrane stagnira, uvoz cenenih živil strmo raste, kar šibi slovensko gospodarstvo. Močno pa narašča tudi ...
