Klimatolog o letošnji pomladi: Verjetno bo toplejša od dolgoletnega povprečja

Letošnja zima se bo v zgodovino najverjetneje zapisala kot osma v nizu nadpovprečno toplih v primerjavi z obdobjem 1991–2020, pravi Gregor Vertačnik, klimatolog z Agencije RS za okolje (Arso).

A ne veselimo se prehitro toplega vremena, opozarja, saj nas glede na vremenska dogajanja preteklih let sneg lahko preseneti celo v drugi polovici maja.

Letošnja zima ni bila kaj prida: malo snega in visoke temperature – dobro za ogrevalno sezono, a žalostno za snežne aktivnosti. Lahko do prihoda pomladi še pričakujemo kaj mraza in snežink? Nas lahko sneg glede na nestanovitno vreme preseneti še konec aprila, kot se je to zgodilo v zadnjih letih? 

Za nami je večji del meteorološke zime, a včasih večina snega v snežni sezoni po nižinah pade šele od sredine februarja naprej. Tako je bilo recimo v zimi 2006/07, ko je bilo do 19. marca zelo malo snega po nižinah, nato pa je ob močni ohladitvi marsikje obilno snežilo in smo 20. marca zjutraj v Ljubljani izmerili 19 cm snega, v Celju 22 cm, v Novem mestu 28 cm, v Kočevju pa celo 39 cm. A tudi ta sneg se je obdržal le nekaj dni. 

Tudi zima 2004/05 do konca januarja, ponekod pa celo do 20. februarja ni bila kaj prida, potem pa je do začetka marca tistega leta večkrat snežilo; v Ljubljani je bila tri tedne skupaj snežna odeja debela do 25 cm. V Mariboru je bilo še malce več snega, v Kočevju pa v začetku marca celo okoli pol metra. 

Včasih je precej snega po nižinah nasulo tudi aprila ali celo maja, kar pa je v zadnjih 30 letih postalo mnogo bolj redko. Vseeno smo v začetku aprila 2021 in konec aprila 2016 marsikje po Sloveniji po predhodno toplem obdobju dobili kar nekaj snega, recimo 23 cm s 27. na 28. aprila 2016 v Logatcu in 20 cm v Dobličah pri Črnomlju 6. aprila 2021. V mnogih nižinskih krajih je najkasnejše zabeleženo sneženje spomladi 20. maja 1969, ko smo v Ljubljani izmerili 8, v Logatcu pa kar 22 cm snega. In marsikje je bilo le nekaj dni prej tudi več kot 30 °C!

Iz povedanega lahko sklepamo, da ne glede na to, kako toplo vreme je pozimi ali del pomladi, se lahko ob dotoku hladnega zraka s severa toliko ohladi, da po nižinah sneži še daleč v pomlad. 

Bi lahko napovedali, kdaj se bo začela prava pomlad in kakšna bo letos? Se lahko nadejamo bolj prijetnega sončnega vremena ali nam bo postregla z veliko padavinami? 

Na to vprašanje je tako rekoč nemogoče odgovoriti. Prvič, ljudje si precej različno predstavljajo »pravo pomlad«, in, drugič, uporabne vremenske napovedi sežejo le kakšen teden dni, mogoče deset dni naprej. Sezonske napovedi vremena so za Evropo precej nezanesljive, medtem ko jih marsikje v tropskih in subtropskih območjih s pridom uporabljajo. 

Za letošnjo pomlad sezonski izračuni za večino Evrope ne kažejo bistvenega odklona od tega, kar pričakujemo zgolj na podlagi trenda zadnjih desetletij. Temperaturno gledano bo pomlad verjetno toplejša od dolgoletnega povprečja, glede padavin pa so približno enake možnosti za podpovprečno ali nadpovprečno suho pomlad. 

Kdaj okvirno pa lahko ljudje začnejo z vrtnimi opravili in sajenjem, da jim truda ne bo odnesel mraz? 

Glede vrtnih opravil in sajenja naj ljudi ne zavede že prvo obdobje neobičajno toplega vremena februarja ali marca, saj aprila marsikje po nižinah pogosto še beležimo kakšen dan ali dva s slano, marsikje v višjih legah pa tudi maja slana ni prav veliko presenečenje. Včasih toplo vreme nastopi zelo hitro, ko zemlja še ni dovolj ogreta za sajenje, zato se takrat splača še malo počakati. 

PREBERITE ŠE -> Klimatolog: Čakajo nas višje temperature, močnejši nalivi in daljše suše

Se nam samo zdi, ali se temperature pozimi vztrajno višajo? Kaj vam kažejo številke iz leta v leto? So v preteklosti že bila obdobja, ko so bile zime bolj mile, a so jim nato sledile bolje ostre?  

Ne samo zime, vsi letni časi so v Sloveniji v zadnjih desetletjih postali mnogo toplejši. Zime so se v samo šestdesetih letih ogrele za 3 °C, večji del tega v tem stoletju. Zadnjih sedem zim zapored je bilo nadpovprečno toplih (v primerjavi z obdobjem 1991–2020) in letošnja bo skoraj gotovo osma v tem nizu. Spremembe so tako velike, da je povprečna zima zadnjih deset let toplejša od skoraj vseh zim v obdobju 1950–1995. 

Sicer smo imeli tudi v preteklosti celo po današnjih merilih kakšno milo zimo, npr. 1974/75 ali 1989/90, a so bile tudi te mnogo manj tople od lanske zime ali zime 2006/07 (razlika znaša skoraj 2 °C). Včasih se je v kratkem obdobju zvrstilo več milih zim, nato pa je sledilo nekaj bolj ostrih. Tako je recimo zimam v sezonah 1956/57–1961/62 sledilo obdobje pogosto hudih zim, še posebej v sezonah 1962/63, 1963/64 in 1968/69. Vendar pa takšnih zim že skoraj 40 let ne beležimo več. 

So toplejše zime posledica klimatskih sprememb, ki ne bodo šle na bolje in bomo pri nas v Sloveniji kmalu imeli takšne letne čase, kot so jih vajeni naši južnejši sosedi? Lahko to pomeni, da bodo pri nas začele uspevati rastline in pridelki toplejših krajev? 

Zaradi segrevanja ozračja so v Sloveniji vse boljše razmere za pridelke s sredozemskih in subtropskih območij. Po drugi strani pa se marsikje soočamo z dvema velikima težavama. Prva je vse pogostejše pomanjkanje vode konec pomladi in poleti, ko jo rastline najbolj potrebujejo. Druga, ki pogosto spremlja prvo in je pomembna zlasti za manj toploljubne rastline, pa so močnejši vročinski valovi. 

Pomanjkanje vode v tleh v času vročinskih valov postaja v Sloveniji vse večji problem za kmetijstvo. Z izborom primernih kultur se temu lahko v večji meri izognemo, a je možno, da nas preseneti zgolj zmerno toplo in mokro poletje, ki pa tem kulturam ne ustreza najbolj. Kakorkoli obrnemo, kmetijstvo se mora prilagoditi višji temperaturi zraka, saj je sedanje podnebje bistveno drugačno, kot smo ga imeli pred še 40, 50 leti. 

Gregor Vertačnik, klimatolog Agencije RS za okolje (Arso): "Ne samo zime, vsi letni časi so v Sloveniji v zadnjih desetletjih postali mnogo toplejši. Zime so se v samo šestdesetih letih ogrele za 3 °C, večji del tega v tem stoletju."

Zima nam ni prinesla veliko snega, in če tudi spomladi ne bo obilo padavin, se sprašujem, ali to nemara pomeni slabe obete za poletje 2025. Vas meteorologe in klimatologe kaj skrbi, da se nam letos v vročih mesecih spet obeta suša in nevarnost požarov?

Na srečo Slovenija ne sodi med države, ki bi bile močno odvisne od snežnice v spomladanskem in poletnem času. Ključne za poletno sušo so padavine v spomladanskih, še bolj pa poletnih mesecih, količina sončnega vremena in seveda temperaturne razmere. 

V preteklosti smo jo kljub skromni snežni odeji pomladi poleti večkrat dobro odnesli, recimo leta 2002. Nasprotno pa nas je leta 2013 kljub obilni snežni odeji daleč v pomlad nato poleti prizadela huda suša. Marsikje je bilo zlasti junija in julija precej manj padavin kot običajno, za nameček pa je bilo konec julija in v začetku avgusta še izjemno vroče. 

Kako bo letos, se ne da napovedati, na roko pa nam gre še vedno ugodno stanje podzemnih voda, saj sta bili lansko in predlansko leto skoraj povsod po Sloveniji nadpovprečno namočeni. 

Požari pa so praktično povsem nepovezani s snežnimi razmerami pozimi ali spomladi, saj je poleti največja ogroženost zaradi požarov praviloma v delu Primorske, ki tako ali tako ne dobiva omembe vredne količine vode iz snežnice. Katastrofalen požar na Krasu julija 2022 je sledil izjemno hudi suši, saj je od avgusta 2021 do julija 2022 samo v dveh mesecih padla običajna količina padavin, ostalih deset mesecev pa je bilo precej presuhih. 

Bi nam za konec lahko še zaupali, kakšno vreme nas čaka med zimskimi počitnicami od 17. do 28. februarja? Bo nižine pobelil sneg in se šolarji lahko veselijo zimskih radosti? 

Trenutne vremenske napovedi so za tako daleč naprej zelo nezanesljive in so še vse možnosti odprte. 

Za meteorološke napovedi je morda še prezgodaj, a na vreme, po besedah astrologa Staneta Padežnika, vplivajo tudi gibanja nebesnih planetov. Preberite, kakšno vreme nam je v intervjuju napovedal do konca februarja in nato še vse do konca pomladi, TUKAJ.