AKTUALNO

Pred vrati je MEN-TAL, konferenca o duševnem zdravju v poslovnem okolju

Duševne stiske med zaposlenimi so danes pogostejše kot pred leti. Tempo je hiter, pričakovanja visoka, podpore pa pogosto ni dovolj.
Fotografija: V Sloveniji 85.000 ljudi živi z depresijo, 80.000 pa se jih spopada z anksioznimi motnjami. Posebej ranljiva skupina v duševnih stiskah so moški. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
V Sloveniji 85.000 ljudi živi z depresijo, 80.000 pa se jih spopada z anksioznimi motnjami. Posebej ranljiva skupina v duševnih stiskah so moški. Foto: Shutterstock

Zaposleni večinoma niso dovolj usposobljeni za prepoznavanje lastnih ali tujih stisk. Vse pogosteje izgubljajo stik sami s sabo – ne vedo več, kako se počutijo, kaj jim povzroča stres, katera oblika sprostitve jim ustreza.

Posledice se hitro prenesejo tudi na delovno okolje: ustvarjalnost upada, odnosi med sodelavci se slabšajo, odsotnosti z dela pa so vse pogostejše.

V Sloveniji duševne in vedenjske motnje četrti najpogostejši razlog za bolniško odsotnost

Podatki Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu kažejo, da je od 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni povezanih prav z neobvladanim stresom in psihosocialnimi tveganji na delovnem mestu.

V Sloveniji so duševne in vedenjske motnje četrti najpogostejši razlog za bolniško odsotnost, obenem pa predstavljajo vodilni vzrok invalidske upokojitve 1. kategorije, kar pomeni predčasen umik zaposlenih s trga dela.

Kljub vedno pogostejšim razpravam je v praksi pogovor o duševnem zdravju še vedno zelo zahteven. Psihologinja prof. dr. Eva Boštjančič poudarja: »Ljudje se bojijo, da bodo označeni kot manj sposobni ali problematični. V delovnih okoljih z odprto kulturo je pogovor lažji, drugod pa se stiske skrivajo za tišino in navideznim 'vse je v redu'.« Stres in duševne težave so pogosto napačno razumljene kot šibkost posameznika.

Spregovorimo o duševnem zdravju

Takšno tišino je osebno občutil tudi Marko Podgornik Verdev, direktor podjetja Mikro+Polo, ki je po izkušnji z izgorelostjo spoznal, kako močno so te teme še vedno tabuizirane. Prav to ga je spodbudilo, da ustanovi MEN-TAL, prvo dobrodelno konferenco o duševnem zdravju podjetnikov, managerjev in vodij.

»Verjamem, da o duševnem zdravju ne smemo več šepetati, ampak odkrito govoriti. Cilj konference je preprost – ljudem dati orodja, pogum in podporo, da prepoznajo, kaj jih tiho teži. In da vedo, da niso sami,« pravi Podgornik Verdev.

Podobno je v preteklosti doživljala Maja Čander, kreativna direktorica Kreativne baze, ki je glavni partner dogodka. »Pred nekaj meseci me je poklical Marko in mi rekel, da ima eno dobro idejo in da si želi, da gremo zraven. Takoj sem bila za. Njegova ideja se je skladala z vrednotami Kreativne baze, med katerimi prvo mesto zaseda javno dobro. Poleg tega sem prepričana, da je skrajni čas, da začnejo tudi moški brez strahu govoriti o svojih duševnih stiskah.« 

V Sloveniji 85.000 ljudi živi z depresijo, 80.000 pa se jih spopada z anksioznimi motnjami. Posebej ranljiva skupina v duševnih stiskah so moški – leta 2022 jih je zaradi samomora umrlo kar 321, kar je štirikrat več kot žensk. To kaže na pomanjkanje odprtega pogovora in podpore, predvsem med podjetniki in vodji. 

Vse te in številne druge izzive bo naslovila prva dobrodelna konferenca o duševnem zdravju podjetnikov, managerjev in zaposlenih v Sloveniji, ki bo potekala v sredo, 21. maja 2025, v Cankarjevem domu v Ljubljani, od 9. do 15. ure. V ospredje bo postavila predvsem duševne težave moških, njeno ključno sporočilo pa je: o duševnem zdravju moramo govoriti – odkrito, pogumno in brez sramu.

Ker gre za dobrodelni dogodek, bodo vsa zbrana sredstva namenjena nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem. Tako partnerji kot tudi nastopajoči sodelujemo brezplačno, saj verjamemo v pomen te tematike za prihodnost naših podjetij in skupnosti.

Na konferenci priznani strokovnjaki in znani obrazi

Na konferenci bodo o svojih osebnih izkušnjah in strokovnih vpogledih razpravljali številni priznani strokovnjaki in znani obrazi. Na okrogli mizi z naslovom Ali moški jočemo? bodo sodelovali igralec in humorist Boris Kobal, nekdanji kreativni direktor in avtor knjižne uspešnice Aljoša Bagola ter podjetnik in knjižni avtor Marko Podgornik Verdev.

O vplivu sodobne tehnologije na duševno zdravje bo na predavanju Ali smo še vedno ljudje ali že algoritmi? razmišljal antropolog prof. dr. Dan Podjed. Popoldanska okrogla miza z naslovom Izgorelost in duševne stiske na delovnem mestu bo osvetlila, kako prepoznati in učinkovito obravnavati izgorelost pri sebi in zaposlenih. 

Psihologinja dr. Eva Boštjančič, specialistka za psihologijo dela in organizacije, bo spregovorila o tem, kako lahko kadrovski strokovnjaki oblikujejo delovno okolje, ki zmanjšuje tveganja za nastanek duševnih stisk.

Na konferenci bodo spregovorili tudi športni in poslovni psiholog mag. Aleš Vičič, Body & Mind Coach Gregor Kirsch, psihologinja dr. Vita Poštuvan, psihiater in komunikolog dr. Željko Ćurić, koordinatorka EAP Julija Peklar in psiholog mag. Monishankar Singha. Konferenco bo povezovala Blažka Müller

Več o programu si lahko preberete na spletni strani MEN-TAL.

Preberite še:

V prodaji