Najin pogovor o starizmu je pogovor o tem, kako ravna družba s starejšimi ljudmi in kako naj bi ravnala. Namreč, starizem je izraz, ki so ga začeli uporabljati leta 1969 in označuje diskriminatoren in podcenjujoč odnos na podlagi starosti.
Jaz jih imam 66, vi pa kakšni dve, tri manj. Ali sva stara?
Ne. Starost ni binarna kategorija, ali da ali ne. Midva nisva stara, nisva mlada, imava 66 in 63 let. Tako kot je nekdo Nizozemec ali pa smučar.
Najstarejša ženska na svetu, Jeanne Calment, je umrla stara 122 let. Zdi se, da je 60-letniku biološko dano, da lahko živi še 60 let, a ob tem si gotovo želi in predstavlja prožno telo, gibčne sklepe, bistro misel. To, verjamem, bo mogoče. A pomembno je predvsem podaljšanje tistih let, ko živimo kakovostno.
Večkrat govorite o biološki in kronološki starosti?
Da, izraza izhajata iz medicine, kjer je starost pomembna informacija – nekatere bolezni s podobnimi znaki so namreč bolj verjetne pri mlajših (na primer multipla skleroza) in druge pri starejših (na primer možganska kap). V zapiskih zdravniki navajamo kronološko starost, ki označuje število let od našega rojstva, a ob tem opažamo, da se dva z isto kronološko starostjo lahko zelo razlikujeta po učinkovitosti delovanja srca, pljuč, mišic in sklepov, spomina, razpoloženja … Pravimo, da imata ta dva bolnika različno biološko starost, ki poleg rojstne letnice kaže tudi vplive genov in okolja (fizična in intelektualna aktivnost, prehrana, spanje, stres …). Prav zato je medicina umetnost bivanja s konkretnim sočlovekom, Jožetom Novakom, in ne z nekom, ki ima toliko let. To, da mi rečete, da imate 66 let, je lahko podatek ali pa tudi ne. Zame je pomembnejša biološka starost ...
