Živan Krevel: Živimo v času, ko se laž ponuja kot resnica

Priznani zdravnik homeopat Živan Krevel je že od mladih nog tesno povezan z nauki Džiduja Krišnamurtija. Z nami je spregovoril o tem, kakšno moč ima homeopatija.

Sedem let je preživel v mednarodni šoli Džiduja Krišnamurtija v Angliji. Po diplomi na biologiji je na Kitajskem dve leti študiral tudi tradicionalno kitajsko medicino. Kasneje je diplomiral še na medicinski fakulteti v Ljubljani, nato pa ga je homeopatija tako navdušila, da je postala njegov poklic.

Je covid-19 le trojanski konj za uvedbo vse večje diktature v svetu in za postopen nedemokratičen odvzem človeških pravic? Za postopno uvajanje obveznega cepljenja za vse? Za manj opazno uvajanje 5G? Za digitalno diktaturo po kitajskem vzorcu? Verjamem, da so pretirani ukrepi, ki jim, mimogrede, ni videti konca in bodo nemara želeli ostati za nedoločen čas, resno opozorilo, v katero smer bi nas želela peljati oblast, ki vodi svet. 

Odraščali ste v dvojezični družini. Kje so se vaši starši spoznali?

Moj oče je bil član teozofskega društva že pred drugo svetovno vojno. Po vojni so bile takšne dejavnosti v nekdanji Jugoslaviji bolj ali manj prepovedane. Eno od redkih društev s področja duhovnosti, če ne edino, ki jih je režim dovoljeval, je bilo teozofsko. Leta 1958 je bilo teozofsko srečanje v Angliji, za katero je dobil dovoljenje in potni list. Tja je šel samski, vrnil se je skoraj že poročen.

Z Angležinjo, ki je postala vaša mama.

Sicer je bila takrat že zaročena z nekim nizozemskim gospodom, a očitno jo je moj oče dovolj očaral, da je hitro razdrla zaroko in šla za srcem v tedanjo dokaj sivo Jugoslavijo. To je bila nerazumljiva poteza za njeno družino in prijatelje v srednjem razredu angleške družbe. Ni se ravno vživela v tukajšnji način življenja, v tridesetih letih bivanja je usvojila le nekaj slovenskih besed. Vseeno pa dovolj, da so jo razumeli v trgovinah in uradih. Že od začetka sem odraščal z dvema jezikoma, z mamo sem govoril angleško.



V zgodnjem otroštvu ste vsako poletje za tri tedne s starši s fičkom potovali v Švico poslušati velikega duhovnega učitelja Krišnamurtija. Kakšne spomine imate na ta potovanja?

Ta potovanja in počitnice v Švici so bili res nepozabni. Oče je vsako leto vse, kar je privarčeval, porabil zanje. Avto je bil naložen do vrha, na njem je mama rada vozila še svoj jogi. (smeh) Spomnim se izjemne vročine v severni Italiji na avtocestah. Redno je bilo več kot trideset stopinj, štirje smo bili v majhnem avtu z odprtimi okni. Do cilja smo se vozili vsaj en dan.

V kraju Saanen je imel Krišnamurti vsako leto javne govore. V velikem šotoru se je zbralo več tisoč ljudi in čeprav Krišnamurtija nisem razumel, sem zaznal, da je bil prav posebna pojava. Seval je nenarejeno mirnost, oddajal pa je tudi ogromno energije. Prežet je bil z blaženostjo, kot bi se kopal v neizmerni sreči. Kasneje nisem več srečal človeka, ki bi mu bil podoben. Deloval je kot magnet. Nisem se dolgočasil, čeprav so bile teme govorov prezahtevne, da bi jih kot otrok lahko razumel.

Homeopatija je učinkovitejša od tega, kar si lahko zdravnik sploh predstavlja! To je prava medicina, saj učinkuje na vzrok bolezni in ne blaži le simptomov. Ne poznam zdravljenja, s katerim bi bilo mogoče doseči takšen rezultat. Homeopatija je resnično mercedes! 

Kot najstnik ste imeli veliko srečo, da ste obdobje od 12. do 19. leta preživeli v njegovi mednarodni šoli v Brockwood Parku v Angliji. Tam ste pridobili del osnovnošolske izobrazbe in vso srednješolsko. Kako to, da so vas starši poslali tja?

Po naravi sem bil upornik, iz leta v leto sem imel v osnovni šoli slabše ocene. Zaradi odnosa učiteljev sem sabotiral učenje. Glede na svoj odziv sklepam, da se mladi učijo, če uspe učiteljem z njimi vzpostaviti človeški odnos, ki ni avtoritativen. Vzgoje ni bilo, zgolj ustrahovanje ter posiljevanje s pretirano količino podatkov. To nima nobene zveze s pravim učenjem, ki bi moralo spodbujati samostojno reševanje problemov, inovativnost in samozavest. Tako otrokom uničujejo vedoželjnost in vcepljajo strah. Ker sem zavračal takšno poučevanje, je bil v šestem razredu moj uspeh zgolj zadosten. 

Dve leti prej je bila ustanovljena Krišnamurtijeva šola Brockwood Park v Angliji. Imel sem srečo, da so me starši poslali tja in da so me sprejeli s polno štipendijo. To je bilo sedem res srečnih let. Bila je v lepem dvorcu iz dobe kralja Jurija VI. na podeželju v južni Angliji, obdajalo jo je čudovito posestvo gozdov in travnikov na petnajstih hektarjih. Za to posest se je konec šestdesetih let zanimal tudi John Lennon. Ko je slišal, da jo želi kupiti Krišnamurti za šolo, je velikodušno odstopil od nakupa.

Kakšna je bila razlika med našo in tamkajšnjo šolo?

Osnovna razlika je bila, da v Brockwoodu ni bil poudarek zgolj na akademskem delu, veliko so vlagali tudi v razumevanje življenja ter delovanje človeškega uma. Danes je svet vse bolj zmeden, živimo v času, ko se laž ponuja kot resnica in obratno. Vrednote razsvetljenstva so pozabljene in celo v znanosti uporabljajo zavajanje, potvarjanje in laži. Učitelji v Brockwood Parku niso bili tam zaradi dohodkov. Želeli so sodelovati pri vzgoji mladih ljudi, ki bi se jim uspelo osvoboditi pogojenosti, v katero smo vsi vpeti. Krišnamurti je največ stavil prav na mlade, ker je verjel, da je njihov um morda še dojemljiv za večje spremembe, in je zato zelo želel ustanavljati šole. 

Brockwood Park je bil tudi njegov dom, kjer je preživel največ časa med svojimi potovanji po svetu. Dvakrat na teden smo učenci in učitelji z njim razpravljali o življenjskih vprašanjih. Od njega si lahko dobil odgovor na katero koli vprašanje, ki ti je ležalo na duši. Pogovarjali smo se o smrti, ljubosumju, jezi, žalosti, ljubezni, Bogu itn. Žal mi je le, ker sem bil takrat še premlad za njegove nauke, da bi več potegnil iz tega, kar je povedal. Akademski del je bil glede na moje izkušnje zame pravo odkritje, saj sem se tam rad učil. Šola je imela leta 1971, ko sem prišel tja kot dvanajstletnik, zgolj okoli petdeset učencev, v razredu nas je bilo pet ali šest.



Imeli ste tudi izbirne predmete. Kateri vam je bil najljubši?

Zelo me je pritegnila biologija človeka. Učila jo je izredna Sofia iz Urugvaja, zdravnica, s katero sem še danes v stikih. Izjemno lepo je znala predstaviti delovanje človeškega telesa. To me je tako navdušilo, da sem se kasneje odločil za študij biologije in medicine. Druga izkušnja, ki je močno vplivala name, pa je bil dokumentarni film Felixa Greena. Njegova mehiška žena je bila učiteljica v naši šoli. Ta angleški novinar in maoistični simpatizer je v filmu prikazoval kitajsko kulturo in njihove tradicionalne pristope k zdravljenju. Posnel je tudi operacijo, med katero so uporabljali akupunkturne iglice za umiritev bolečin, kar je name naredilo močan vtis. 

Kasneje, po končanem študiju biologije, sem šel za dve leti študirat kitajsko tradicionalno medicino v Čengdu, glavno mesto province Sečuan, ki je pobrateno z Ljubljano. Hvaležen sem svojemu učitelju botanike z oddelka za biologijo biotehniške fakultete, pokojnemu prof. Francu Sušniku, pa tudi mestoma Ljubljani in Čengduju, da so mi pomagali uresničiti sanje. Dve leti, ki sem ju prebil v tej izjemni kulturno in zgodovinsko bogati državi, sta bili fantastična izkušnja.

Kot ste že povedali, ste sprva dokončali študij biologije. Starši vas niso podprli pri tem, da bi študirali medicino, ki je bila vaša želja.

Medicina je zahtevala eno leto priprav na sprejemni izpit. Imel sem starejše starše in mislili so, da bi tako prepozno prišel do poklica. Na koncu je to pomenilo, da sem res zelo pozno prišel do poklica, saj sem se šele pri tridesetih letih, po diplomi na biologiji, vojski, študiju na Kitajskem in letu poučevanja na Šubičevi gimnaziji, podal na ta dolgi in naporni študij.

Homeopatska zdravila, ki so po zakonu o zdravilih zdravila, so tako na voljo v lekarnah, predpisati pa jih ne sme nihče. Pisci zakonodaje so tukaj presegli sami sebe. Namen je zdravnike odvrniti od homeopatije, bolnikom pa onemogočiti dostop do strokovnega homeopatskega zdravljenja. Brez dvoma so kršene ustavne pravice tako bolnikov kot zdravnikov. Na to pa se požvižgajo birokrati na ministrstvu za zdravje. Čas bi že bil, da bi visoki državni uradniki začeli delovati v dobro državljanov in odgovarjati za protiustavno delovanje. 

S homeopatijo ste bili pobliže seznanjeni že v otroštvu, saj se je vaš oče, ki je bil že od trinajstega leta srčni bolnik, zdravil z njeno pomočjo.

Spomnim se, da je imel oče stekleničke z majhnimi kroglicami. Mislil sem si, da te kroglice že ne morejo biti kaj prida. Kot tipičen otrok sem živel v zablodi, da sem bolj pameten od staršev. Po četrt stoletja izvajanja homeopatije na več tisoč bolnikih pa me njeni učinki vse bolj presenečajo. Navdušujoče je, kaj zmore takšna kroglica. Gre za informacijsko medicino in je primerljivo s tem, kar zmore informatika dandanes ne glede na to, da se je homeopatija pojavila skoraj dvesto let pred njo.

Po študiju medicine niste izbrali specializacije, ampak homeopatijo, ki takrat pri nas sploh še ni bila poznana. S čim vas je prepričala, da ste jo izbrali za svojo poklicno usmeritev?

Akupunktura me ni zadovoljila in iskal sem naprej. Pod roke mi je prišla knjiga o homeopatiji avtorja Dana Ullmana in me navdušila. Takrat v začetku devetdesetih se je ustanovilo Slovensko homeopatsko društvo v Mariboru. Povezal sem se z dr. Tomažem Hribernikom. Povabil me je na seminar v Maribor in tako se je začelo. Prvi predavatelj je bil izvrstni dr. Peter Andersch iz Gradca, veliko boljših ni in poti nazaj več ni bilo. Kasneje je bil dr. Andersch moj mentor in od njega sem se naučil največ. Globoko sem mu hvaležen za vse znanje, ki nam ga je potrpežljivo predajal leta in leta, pa tudi za prijateljstvo. Tudi zdaj že pokojni dr. Hribernik je bil kasneje zelo velikodušen, saj je k meni napotil veliko bolnikov, tako da sem lahko začel delati. Tudi njemu sem za to zelo hvaležen. Bil je pravi kolega in prijatelj. 

Začelo se je dobro. Je pa to bil tvegan korak, saj v resnici nisem vedel, kako učinkovito je takšno zdravljenje. Imel sem več sreče kot pameti, ker je homeopatija učinkovitejša od tega, kar si lahko zdravnik sploh predstavlja! To je prava medicina, saj učinkuje na vzrok bolezni in ne blaži le simptomov.

Ameriski komplet homeopatskih zdravil za domaco uporabo iz 19. stoletja - zdravila so še aktivna.

Ali pogosto pridejo k vam ljudje, nad katerimi je medicina dvignila roke?

Včasih pridejo tudi ti. Še večkrat pa tisti, ki so dvignili roke nad medicino. (smeh)



Radi rečete, da je homeopatija mercedes med sistemi zdravljenja. Zakaj?

Mogoče bo primerna ilustracija primera bolnice s hudim revmatoidnim artritisom. To je kronična revmatična avtoimunska bolezen, ki povzroča močna sklepna vnetja. Sklepi se lahko tudi zelo deformirajo, predvsem pa izjemno bolijo. Čeprav je uživala močna zdravila, je imela intenzivne bolečine. Po vsakem močnejšem odmerku homeopatskega zdravila ji je med zobmi stekel gnoj iz ognojka. Imela je jasna navodila, da tega procesa ni priporočljivo ustavljati s kemičnimi sredstvi, saj je izcedek sestavni del zgodbe o uspehu. 

Po vsakem navalu gnoja se je raven bolečine znižala, po treh do štirih letih je skoraj ni bilo več in je lahko popolnoma opustila klasična zdravila. Gnoj se je po malem cedil še nekaj let in ko se je proces ustavil, je bila bolnica povsem ozdravljena. Minila so tri leta, v katerih ni bilo ponovitve in glede na temeljitost ozdravitve je ni več pričakovati. Ozdravila se je namreč globinsko, za kar pa je bila vzpostavitev ventila z izcedkom ključna. Ne poznam zdravljenja, s katerim bi bilo mogoče doseči takšen rezultat. Homeopatija je resnično mercedes!

Če bi vlado in medicinsko oblast dejansko skrbelo za korist državljanov, bi morala že zdavnaj biti plat zvona, saj letno v Sloveniji izgubimo okoli 6000 ljudi zgolj zaradi rakavih bolezni. Zakaj še ni alarma stroke? To niso le stari ljudje, veliko jih umre v najbolj ustvarjalnih letih. Kako to, da našega denarja že zdavnaj niso porabili za kaj res bolj koristnega – za preventivni program pred tem velikim ubijalcem? 

Zdravnikom homeopatom, ki ste študirali medicino, že nekaj let ni treba vrniti zdravniške licence. Vas je to presenetilo?

Res je, da je skupščina zdravniške zbornice konec leta 2014 sprejela sklep, da naj se zdravnikom ne bi odvzela licenca zaradi homeopatskega delovanja. Na žalost pa je to le pesek v oči, saj na področju zakonodaje, ki jo pokriva ministrstvo za zdravje, vlada popoln kaos. Od omenjenega sklepa zbornice ministrstvo tega ni vneslo v zakonodajo, kar pomeni, da se ni spremenilo nič. Gre za zavajanje javnosti. Zakonodaja torej ostaja nespremenjena in zdravnikom še vedno grozi odvzem zdravniške licence. Že leta zavlačujejo s pripravo nove zakonodaje, ki bi zdravnikom omogočila zdravljenje s homeopatijo brez sankcij. Zaradi tega so kršene njihove ustavne pravice, kar je v izhodiščih za pripravo novega zakona ugotovilo samo ministrstvo za zdravje, na to problematiko pa že dolgo opozarja tudi varuh človekovih pravic. 

Zdajšnja zakonodaja je tako absurdna, da v Sloveniji homeopatije po črki zakona ne more izvajati nihče. Izvajajo jo lahko samo zdravniki, ob tem pa izgubijo zdravniško licenco. Zakon o zdravilstvu zdravnike, ki izvajajo homeopatijo, degradira v zdravilce. Zdravilci pa ne smejo zdraviti in predpisovati zdravil. Elegantno, ne? 

Homeopatska zdravila, ki so po zakonu o zdravilih zdravila, so tako na voljo v lekarnah, predpisati pa jih ne sme nihče. Pisci zakonodaje so tukaj presegli sami sebe. Namen je zdravnike odvrniti od homeopatije, bolnikom pa onemogočiti dostop do strokovnega homeopatskega zdravljenja. Brez dvoma so kršene ustavne pravice tako bolnikov kot zdravnikov. Na to pa se požvižgajo birokrati na ministrstvu za zdravje. Čas bi že bil, da bi visoki državni uradniki začeli delovati v dobro državljanov in odgovarjati za protiustavno delovanje.

Kaj menite o koronavirusu in trenutnih razmerah tako pri nas kot po svetu?

Ko sem še študiral medicino, so nas učili, da spadajo koronavirusi v skupino virusov, ki so blagi in povzročajo prehladna obolenja in od sedem do 15 odstotkov grip. Že vse od začetka uporabljam svoje oči in navadno kmečko pamet ter seveda medicinsko in biološko znanje in izkušnje. Ker imam veliko stikov z bolniki, lahko rečem, da dobro zaznam epidemiološko stanje na terenu. Januarja letos je bilo dejansko veliko bolnih, in sicer predvsem otrok, nekateri so celo obležali z diagnozo pljučnice. Tudi kot starši vemo, da so bili razredi v šolah skoraj prazni, saj je več kot polovica učencev ostala doma.

Od začetka ustvarjanja panike v medijih pri nas v marcu (kot vedno dobro usklajeno s tujino) sem se spraševal, kje so vsi ti bolniki. Tudi druge sem spraševal, ali koga poznajo, in v večini je bil odgovor negativen. Zanima me, po katerih merilih je bila pri nas razglašena pandemija. Za testiranje uporabljajo test RT-PCR, ki nikoli ni bil namenjen kvantitativnemu testiranju za viruse – če bi izumitelj testa pokojni nobelovec Kary Mullis vedel, za kaj ga dandanes uporabljajo, bi verjetno skušal vstati iz groba. Ta test daje veliko lažno pozitivnih in negativnih rezultatov in je popolnoma nesprejemljiv za množično testiranje. Lepo se je z medicinsko stroko poigral tanzanijski predsednik, ki je namesto pravih vzorcev v testiranje poslal vzorce sadja, motornega olja, vzorcev iz kunca, koze in za več od njih je test pokazal okuženost z virusom!

Sprašujem se, kako je mogoče, da je vlada potem uvedla tako nesorazmerne ukrepe, vzela državljanom osebne svoboščine, jih zaprla doma, ko pa gre za relativno blag virus. Kje pa je bila pozimi, ko je bila epidemiološka slika mnogo bolj resna? Pa še to, povprečna starost umrlih je 81 let in še tu gre večinoma za ljudi s pridruženimi boleznimi, ki se jim je pač iztekla življenjska doba. Večina okuženih (80 odstotkov) niti ne ve, da je bila okužena! Naravni red je, da umirajo starejši. Če bi jih država res želela zaščititi, bi bilo dovolj zanje dobro poskrbeti!

Če bi vlado in medicinsko oblast dejansko skrbelo za korist državljanov, bi morala že zdavnaj biti plat zvona, saj letno v Sloveniji izgubimo okoli 6000 ljudi zgolj zaradi rakavih bolezni. Zakaj še ni alarma stroke? To niso le stari ljudje, veliko jih umre v najbolj ustvarjalnih letih. Kako to, da našega denarja že zdavnaj niso porabili za kaj res bolj koristnega – za preventivni program pred tem velikim ubijalcem? Z malo denarja za spodbujanje bolj zdravega življenja bi lahko dosegli ogromno.

Sprašujem se, od kod naenkrat takšen naval človekoljubja po svetu, tudi od Billa Gatesa. Zgolj nekaj njegovih milijard letno bi za vselej rešilo še vedno izredno pereč in lahko rešljiv problem lakote, saj letno umre okoli devet milijonov ljudi. Samo letos jih je umrlo že 3,4 milijona, kar je več kot desetkrat toliko, kot so jih napisali na konto covida-19. Vse bolj jasno tudi postaja, da jih je večina umrla s covidom, in ne zaradi covida!

Veliko je vprašanj. Je covid-19 le trojanski konj za uvedbo vse večje diktature v svetu in za postopen nedemokratičen odvzem človeških pravic? Za postopno uvajanje obveznega cepljenja za vse? Za manj opazno uvajanje 5G? Za digitalno diktaturo po kitajskem vzorcu? Verjamem, da so pretirani ukrepi, ki jim, mimogrede, ni videti konca in bodo nemara želeli ostati za nedoločen čas, resno opozorilo, v katero smer bi nas želela peljati oblast, ki vodi svet. Zaradi nenevarnega virusa so šli uničit gospodarstva, kar bo povzročilo leta gorja prebivalcev sveta, na milijone obubožanih, veliko mrtvih zaradi posledičnih bolezni, povečane stopnje samomorov in milijone več stradajočih. Če citiram Thomasa Hobbsa: »Pravijo, da absolutna moč ne pride z uvajanjem od zgoraj, ampak z odločitvijo posameznikov, ki se počutijo bolje zaščitene, če zavržejo svojo svobodo in jo prenesejo na oblast.«

Živimo v času, ko se lahko tudi mnenja strokovnjakov istega področja zelo razlikujejo. Menim, da je bolj kot odkrivati, kdo ima prav, treba krepiti osebno stabilnost, zavedanje, mir, vitalno zdravje. Treba je preseči strah. Ta ima korenine v strahu pred smrtjo – vsak izmed nas bo enkrat umrl. Smrt je treba detabuizirati, saj je s strahom pred njo lahko manipulirati. So pa dogodki zadnjega časa jasno pokazali, s kakšno lahkoto je mogoče s propagandističnim strojem, ki seje strah, podrediti ves svet! Tega ne smemo dovoliti! Virus ni pomemben, pomembni smo mi in s primernim načinom življenja se nam nobenega virusa ni treba bati. 

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE