Sarma: zdrava specialiteta, ki jo je oboževal tudi Tito (po tem receptu)
Sarma je jed iz kislega zelja, značilna za zimske mesece, ki jo tradicionalno pripravljamo v dneh okoli novega leta. Kuhani listi zelja, ki nekoliko spominjajo na zložen denar, naj bi simbolizirali bogastvo v prihajajočem letu. Poleg tega naj bi sarma učinkovito blažila mačka po prekrokani noči. Prednost sarme je v tem, da jo lahko skuhamo dan ali dva pred zaužitjem. V vmesnem času jo lahko shranimo v hladilniku, pogreta pa ne bo prav nič manj okusna.
Poimenovanje za jed izhaja iz turške besede 'sarmak', kar pomeni 'zaviti'. Sarmo običajno pripravimo iz mletega mesa in riža, ki ju zavijemo v liste kislega zelja. Kot bomo spoznali v nadaljevanju, pa obstajajo tudi številne druge različice sarme. Ta specialiteta je danes priljubljena v Turčiji, Armeniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, na Hrvaškem, v Grčiji, na Madžarskem, v Makedoniji, v Črni gori, Moldaviji, Romuniji in v nekaterih drugih državah. Med drugim je zelo priljubljena tudi pri nas, saj smo jo sčasoma že skoraj vzeli za svojo.
Različni viri navajajo različne podatke glede njenega izvora, vendar prevladuje teorija, da naj bi prihajala iz Turčije. Pred več stoletji so za sarmo imeli meso, ki je bilo zavito v liste vinske trte. Ta jed naj bi se po svetu razširila po zaslugi Osmanskega cesarstva. Pri nas je sarma postala priljubljena relativno pozno. V 19. stoletju je ob posebnih priložnostih pristala na krožnikih premožnejšega sloja prebivalstva, kasneje pa je začela vse bolj zasedati tudi mize gospodinjstev s povprečnimi prihodki.
Po svetu se pojavlja v številnih različicah, tudi vegetarijanskih
Največ njenih različic lahko najdemo v Turčiji, vsem pa je skupno to, da so pripravljene v pečici. Yaprak sarma je sarma, pri kateri je meso zavito v liste vinske trte. Različica, pri čemer je polnilo zavito v liste blitve, se imenuje 'pazi dolmasi'. Maso se sicer lahko ovije tudi v peso, rabarbaro ali sveže zelje. Tudi polnila so lahko precej raznovrstna. Namesto riža uporabljajo tudi bulgur in ostale žitarice.
Turki poznajo tudi več vegetarijanskih različic. 'Yalanci dolma' je sarma iz listov vinske trte, ki ovijajo riž, pinjole in ribez. 'Vişneli yalancı dolması' je različica, pri čemer so riž, cimet, piment in meta zaviti v liste vinske trte. Sicer se v turškem okolju pripravljajo sarme, ki so lahko tako slane kot sladke, uporabljajo pa se različni nadevi, kot so višnje ali slive, sejtan (pšenično meso), granatno jabolko, pinjole, fava fižol, leča in čičerika.
PREBERITE ŠE -> Sarme: naš recept, po katerem te dni množično kuhate
V Romuniji sarme pripravijo iz kisle smetane, koruznega zdroba, feferonov in prekajenega mesa, v Bosni in Hercegovini pa iz listov sladkega zelja, govejega mesa, riža, čebule, goveje juhe, aleva paprike, masla in kisle smetane. Srbi prav tako pripravljajo tako mesno kot brezmesno različico sarme. Mesna je narejena iz listov kislega zelja, prekajenega mesa in riža, polnilo za brezmesno pa je sestavljeno iz riža, naribanega korenja in čebule. V Bolgariji in Romuniji namesto kislega običajno uporabijo sveže zelje.
Sarme lahko kuhamo v paradižnikovi omaki ali v solnici kislega zelja. Slednji nekateri dodajo tudi suhe slive ali višnje. Za mleto meso lahko uporabimo govedino, svinjino ali jagnjetino. Še nekatere druge različice sarme so zastopane na Poljskem, Madžarskem, v Moldaviji, Ukrajini, Jordaniji, Libanonu, Siriji, Rusiji in v Iranu.
PREBERITE ŠE -> Odlična brezmesna sarma
Kislo zelje, bogato z vitaminom C in železom
Sarmo naj bi sicer oboževal tudi Tito. Ko je bil ta leta 1962 povabljen v Aleksandrijo, kjer ga je sprejel nekdanji egipčanski predsednik Gamal Abdel Nasser, sta se skupaj odpeljala v Kairo, kjer so ju pogostili s sarmo po Titovem priljubljenem zagorskem receptu. Nad jedjo je bil zelo navdušen tudi Nasser, ki naj bi po obedu dejal, da še nikoli ni tako dobro jedel.
Sarma pa ni le okusna, temveč je zato, ker običajno vsebuje kislo zelje, tudi zelo koristna. Slednje je sicer v preteklosti veljalo za živilo revnih, vendar pa je to polno vitaminov in mineralov (izstopata predvsem vitamin C in železo), zato je še posebej pozimi, ko je ponudba sadja in zelenjave precej okrnjena, odlična izbira, če želimo poskrbeti za zdravje.
Zdravilni učinki kislega zelja so že dolgo znani. Pomorščaki, ki so se včasih podajali na dolge plovbe po svetu, so nekaj časa zaradi pomanjkanja vitaminov pogosto bolehali in umirali, ko pa so začeli uživati jedi iz kislega zelja, se je njihovo zdravstveno stanje hitro izboljšalo.
Z uživanjem kislega zelja in jedi, v katerih je ta prisoten, bomo okrepili imunski sistem, s čimer bomo povečali odpornost na viruse in bakterije. Poleg tega bomo na tak način izboljšali prebavo in poskrbeli za izgubo kakšnega odvečnega kilograma. Kislo zelje je dobro tudi za ohranjanje zdravega srca in kosti, zaradi vsebnosti antioksidantov pa varuje tudi pred nekaterimi vrstami raka.
