Zato bi moral biti ričet večkrat na vašem jedilniku
Ječmen je zelo zdrava in vsestranska žitarica, ki se ponaša z visoko vsebnostjo vlaknin. Nekoč je veljal za hrano za reveže. Nekateri ga bolje poznajo pod imenom ješprenj, kar je izraz za oluščen ječmen. Ena najbolj priljubljenih jedi iz njega je ričet, ki se pogosto znajde na jedilnikih gorskih koč.
Gre za živilo, ki ima nekoliko žvečljivo konsistenco in rahel okus po oreščkih. V času cvetenja ima vsak klasek zgolj en cvet. Ječmen je v primerjavi s pšenico veliko bolj odporen proti neugodnim vremenskim razmeram. Za optimalno uspevanje potrebuje globoka, srednje težka in rodovitna tla.
Izviral naj bi iz Etiopije in jugovzhodne Azije, kjer so ga gojili že pred več kot 7000 leti. Uporabljali so ga za prehrano ljudi in živine, iz njega pa so pridelovali tudi alkoholne pijače. Približno 2800 let pred našim štetjem naj bi bil odkrit recept za ječmenovo vino.
Hipokrat je z njim zdravil akutne bolezni
Starim Grkom je ječmen predstavljal eno od osnovnih jedi. Verjeli so, da ta izboljšuje plodnost in krepi bistrost uma. Tako stari Grki kot stari Egipčani so iz njega izdelovali kruh, pogačo in sok. Med Kitajci je ječmen včasih veljal za simbol moškosti, kot zdravilno sredstvo pa naj bi ga uporabljal tudi Hipokrat in z njim zdravil akutne bolezni. Danes največ ječmena pridelajo v Kanadi, ZDA, Rusiji, Nemčiji, Franciji in Španiji.
Ječmen velja za izjemno zdravo živilo, saj vsebuje velik delež beljakovin in vlaknin; slednjih vsebuje trikrat več kot oves. V njem lahko najdemo vitamine C, E in nekatere B vitamine (B1 - tiamin, B2 – riboflavin, B3 – niacin in B9 – folno kislino). Od mineralov so v njem prisotni železo, magnezij, kalcij, cink, baker, kalij, selen in fosfor. Vsebuje tudi betakaroten in lignane, skupino antioksidantov, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj rakavih obolenj.
Ječmen lahko uporabljamo v najrazličnejše namene. Služi nam lahko kot nadomestek za riž, iz njega pa lahko naredimo tudi moko ali kašo. Dodamo ga lahko enolončnicam in juham, še posebej koristen pa naj bi bil v kombinaciji s fižolom, čičeriko in lečo. Iz njega lahko izdelamo tudi ječmenovo kavo, ki predstavlja nadomestek za klasično, ječmenov slad pa je sestavina priljubljenih alkoholnih pijač piva in viskija. Med Slovenci priljubljena jed je ričet, pri čemer ječmenu dodamo krompir, fižol in zelenjavo. Ječmen lahko jemo tudi za zajtrk.
PREBERITE ŠE -> Zelena solata: Če jo pojemo preveč, se lahko pojavijo ti simptomi
Zmanjšuje tek, zaradi česar pomaga pri hujšanju
Največ koristi od njega bomo imeli, če ga zaužijemo v polnozrnati obliki. Gre za lahko prebavljivo živilo, ki se ponaša s protivnetnim delovanjem. Z njim si lahko izboljšamo prebavo ter si pomagamo pri zaprtjih in hemoroidih. Blaži lahko vnetje debelega črevesja. Zavira simptome razdražljivega črevesja in zmanjšuje možnosti za nastanek žolčnih kamnov. Štiritedenska raziskava, v katero so bile vključene odrasle ženske, je pokazala, da uživanje ječmena izboljšuje delovanje črevesja.
Ječmen je dobra izbira tudi za tiste, ki se trudijo shujšati, saj zagotavlja občutek sitosti, zaradi česar se zmanjša poseganje po nezdravi hrani. Več kot 40 znanstvenih raziskav potrjuje, da je topna vlaknina betaglukan, ki jo vsebuje ječmen, zelo učinkovita pri zmanjšanju teka, hkrati pa upočasnjuje prebavo.
Ječmen lahko služi kot preventiva proti razvoju sladkorne bolezni tipa 2, hkrati pa je lahko v pomoč bolnikom, pri katerih se je sladkorna bolezen že razvila, saj pomaga uravnavati nivo sladkorja v krvi. Poleg tega pomaga znižati raven slabega holesterola.
Pomaga znižati nivo holesterola
V neko študijo so bili vključeni moški, ki so trpeli zaradi visokega holesterola. Zanje so pripravili tri različne jedilnike; ena skupina je bila na dieti s polnozrnato pšenico, druga z rjavim rižem, tretja pa z ječmenom. Po petih tednih je najboljše rezultate dosegala zadnja skupina, saj se je tistim, ki so bili na dieti z ječmenom, nivo holesterola znižal za sedem odstotkov več kot pri drugih dveh skupinah.
Ječmen naj bi pomagal zdraviti tudi naslednja bolezenska stanja: artritis, astma, težave s kožo, pljučne bolezni, bolezni srca in vnetje ledvic. Zaradi vsebnosti klorofila pomaga iz telesa izločiti strupene snovi, kot so težke kovine. Deluje antibakterijsko in spodbuja optimalno delovanje imunskega sistema.
Gre tudi za živilo, ki poskrbi za dobro psihično počutje, poleg tega pa izboljšuje koncentracijo in druge kognitivne sposobnosti. Ker vsebuje fitohormone z estrogenskim učinkom, pomaga ženskam v menopavzi blažiti neprijetne simptome, poleg tega pa zmanjšuje možnosti za razvoj raka na prsih.
