Zasvojenost z nakupovanjem (kako jo prepoznati in odpraviti)
Če kompulzivnega nakupovanja ne prepoznamo in ustrezno ukrepamo, lahko povzroča resne težave.
Kadar imamo slab dan in si kupimo nekaj lepega, nam to sicer lahko nudi pozitivno izkušnjo, a če to počnemo vsakič, ko se počutimo neprijetno, gre za zasvojenost, ki dolgoročno lahko vodi v težave, kot so dolgovi, prodajanje stvari in izposojanje denarja.
Pogosto je značilno, da osebe, ki so zasvojene z nakupovanjem, dovolijo, da njihovi občutki, kot so strah, panika, preobremenjenost, jeza in negotovost, vodijo njihove finančne odločitve.
O tem, kako vemo, da smo zasvojeni z nakupovanjem; za koga je to značilno in na kakšen način se s tem spopasti, smo vprašali zakonsko in družinsko terapevtko mag. Sanjo Kranjc.
Bežanje pred stisko
»Zagotovo se vsak rad malo 'pocrklja' s stvarmi, ki jih ima rad, in mu dajejo občutek notranjega zadovoljstva. A, če je notranje nezadovoljstvo preveliko, je nakupovanje stvari in povezan občutek zadovoljstva s tem, začasne narave. Ob stresu in neprijetnih dogodkih in izkušnjah bo zdrav posameznik svoja težka čutenja dajal v odnose, o njih bo govoril ter bo z njimi tudi zdržal, si jih dovolil čutiti,« pojasnjuje mag. Sanja Kranjc.
»Zasvojeni pa bo od neprijetnih čutenj želel pobegniti z nakupovanjem. Tako bo želel napolniti svojo notranjo praznino. Če tega vedenja ne uporabi, bo čutil tesnobo in nemir ter druge simptome abstinenčne krize.«
Definicija kompulzivnega nakupovanja oziroma zasvojenosti z nakupovanjem ni natančno določena, vendar velja soglasje, da so zanj značilne naslednje lastnosti: »impulz za nakupovanje je opisan kot nepremagljiv – ne gre torej za prosto izbiro, ampak prisilno dejanje; posamezniki izgubijo kontrolo nad nakupovanjem in nadaljujejo s prekomernim nakupovanjem ne glede na posledice na osebnem, socialnem, poklicnem ter finančnem področju, prav tako je značilna nebrzdana želja in hlepenje,« pravi psihoterapevtka.
Pogosto gre za neke vrste beg pred neprijetnimi občutki in neustavljivo potrebo po nakupovanju.
»Takšna oseba čuti, da mora po nakupih, mora si privoščiti tisti nov kos ali več njih. Gre za neke vrste bežanje pred stisko, ki omogoči začasno notranjo pomiritev. Zasvojenost z nakupovanjem velikokrat povezujejo tudi z drugimi motnjami razpoloženja - tesnobne motnje, depresija - in motnjami hranjenja, včasih pa je pridružena tudi zloraba prepovedanih substanc,« razloži psihoterapevtka.
Način, da zapolnimo praznino
Zasvojenost z nakupovanjem je težko prepoznati, saj živimo v potrošniško naravnani družbi. »V svoji praksi nisem imela pogosto klientov s to težavo. Najverjetneje tudi zato ne, ker smo potrošniška družba in se ta dejanja smatrajo kot normalna oziroma niso vidna, kot je recimo zasvojenost z alkoholom. Pogosteje se ukvarjamo z drugimi motnjami razpoloženja, kjer je lahko pridruženo tudi kompulzivno nakupovanje,« pojasnjuje psihoterapevtka.
Opaža pa, da se pri ženskah, ki ne zmorejo priti v stik z žalostjo in bolečino iz preteklosti, pojavlja to, da svojo žalost, ki je povezana s prepričanjem »nisem dovolj dobra« ali »nisem dovolj vredna, lepa« umivajo z nakupovanjem, predvsem oblačil, čevljev in torbic, s katerimi bi si želele pomiriti občutek nevrednosti in se počutiti vredno, lepo navzven.
»Moški svojo žalost ob prepričanju oziroma občutku 'nisem dovolj dober, vreden' umivajo z nakupovanjem avtomobilov, nepremičnin in drugih 'igračk'. Tako moški kot ženske pa s tem želijo zapolniti lastno praznino, ki bi jo v resnici morali zapolniti z ljubeznijo in sprejemanjem samega sebe,« pojasnjuje Sanja Kranjc.
Kompulzivno nakupovanje je povezano tudi s finančno situacijo oseb, vendar to ne pomeni, da ni značilno tudi za tiste, ki niso premožni.
»Pri zasvojenosti si bodo ljudje izposojali denar, kradli svojim bližnjim ter uporabljali denar za stvari, ki jih ne potrebujejo. Tisti, ki je nagnjen k takšnemu načinu reguliranja notranje stiske, bo tudi z minimalno plačo nepremišljeno kupoval stvari, vendar bo zapravil manj denarja. Tisti, ki lahko zapravi večje količine denarja, pa si bo izbiral stvari višje vrednosti,« pravi terapevtka.
»Obravnavala sem tudi primer ženske, ki je kupovala izključno hrano, ki je potem ni uspela pojesti. In njena težava ni bilo kompulzivno hranjenje oziroma čustveno prehranjevanje niti debelost. Pri njej je bilo ogromno žalosti ob občutku nevrednosti in da ni dovolj dobra. Hrano je kupovala, ker si je to lahko privoščila, čeprav sodi v nižji družbeni razred,« pojasnjuje Sanja Kranjc.
PREBERITE ŠE -> Prehranska svetovalka, ki je premagala anoreksijo: Dieta se lahko razvije v obsesijo
Posledica preveč permisivne in represivne vzgoje
Eno izmed razširjenih mnenj je, da je izvor te motnje povezan z zgodnjimi izkušnjami v otroštvu, kar potrjuje tudi psihoterapevtka.
»Do kompulzivnega nakupovanja naj bi prišlo tudi zaradi starševske vzgoje, ki je bila ali preveč permisivna ali preveč represivna. Pri obeh oblikah je posledica pomanjkanje avtonomije pri posamezniku. Veliko kompulzivnih nakupovalcev izhaja iz družin, v katerih je bil oče odsoten in hkrati predmet občudovanja, za mamo pa je bilo značilno, da je bila preveč prisotna oziroma vsiljiva.«
Nedvomno so tudi družbena omrežja, spletne trgovine in oglasi omogočili naraščanje zasvojenosti z nakupovanjem, saj je večina stvari na dosegu enega klika. »Sedaj se nam ni več treba peljati do trgovine po nakupih, kar nam je vzelo več časa, ampak to naredimo kar doma. Oglasi točno vedo, kaj ti je všeč in to tudi nenehno prikazujejo v olepšani obliki,« doda Sanja Kranjc.
Posledice zasvojenosti lahko vplivajo na številna področja življenja. »Ljudje, ki so zasvojeni z nakupovanjem, lahko s svojim vedenjem prekoračijo vse možne meje. Se zadolžijo, prodajajo stvari, izposojajo denar. Predvsem pa trpijo njihovi odnosi, saj je prisotno zavajanje, laži in manipulacije, ter tudi čustveno nasilje, ko želijo morda nekoga prepričati, naj mu ponovno posodi denar,« pravi psihoterapevtka.
Zasvojeni se svojih težav večinoma ne zavedajo, temveč to po navadi opazijo svojci, ki so žrtve njihovih nepremišljenih dejanj.
»Zaradi zasvojenosti je lahko ogrožena tudi dobrobit otrok. Kajti zasvojeni deluje impulzivno, zato se ne vpraša, ali bo ostalo dovolj denarja za položnice in za potrebščine otrok,« poudari Sanja Kranjc.
Kdaj poiskati pomoč?
Zelo pomembno je, da se zasvojenost z nakupovanjem prepozna kot težava, in ne kot navada. »Najprej si je treba priznati, da imamo težavo - kadar naše telo začuti neprijetna čutenja, jih želimo potlačiti z nakupovanjem. Če gre za zasvojenost, boste imeli abstinenčno krizo, ko boste to vedenje opustili. Če tega ne boste zmogli sami - zavezanost sebi, da želite to spremeniti, ker ste vredni -, bo potrebna pomoč z zdravljenjem in psihoterapijo,« svetuje psihoterapevtka in doda, da je koristno, če se vključite v kakšno skupino.
»Kadar se pojavi abstinenčna kriza, prihajajo na površje vsi občutki, ki so se z nakupovanjem potlačili. Ker posamezniki težko s tem zdržijo, pride do recidiva, torej uporabijo isti način reguliranja občutkov, kot jim je znan - nakupovanje. Vsaka zasvojenost je namreč nadomestek za odnos. Tam je bolj varno, saj te nova obleka ne more raniti. Odnosi, zaradi katerih je do zasvojenosti tudi najverjetneje prišlo, pa te lahko. Zato je treba vsa ta čutenja zregulirati s pomočjo varnih in sočutnih odnosov oziroma sočutja tudi do sebe. Odnos je namreč nasprotje zasvojenosti,« pojasnjuje Sanja Kranjc.
Strokovno pomoč je priporočljivo poiskati, če se zaradi zasvojenosti z nakupovanjem pojavijo težave v odnosih.
»Ker si z nakupovanjem kupujemo občutke sreče, pripadnosti, vrednosti, ljubezni, popolnosti, boljšo samopodobo in želimo neprijetne občutke, notranjo bolečino, tesnobo omiliti, se bomo na psihoterapiji naučili, kako biti s temi neprijetnimi občutki, ter kako lahko svojo praznino napolnimo s sočutnimi odnosi – kar tudi psihoterapija je,« razloži psihoterapevtka.
Kajti v psihoterapiji se v varnem odnosu dotaknemo bolečine, ki je srž vsake zasvojenosti in jo poskušamo začutiti ter osmisliti.
»Varen odnos nam namreč lahko nudi občutek vrednosti, ljubezni in polnosti. Takrat ko praznino napolnimo s kvalitetnimi vsebinami, nimamo več potrebe po tem, da bi jo zapolnili z nakupovanjem, saj imamo to, kar potrebujemo – ljubezen,« pravi Sanja Kranjc.
