Sepsa je zelo nevarno obolenje, ki zahteva takojšen odziv in zdravljenje – ključna je vsaka ura. Zbolimo lahko doma, lahko pa sepsa nastane tudi zaradi zapletov med bolnišničnim zdravljenjem. Med najbolj ranljivimi skupinami so poleg starostnikov tudi dojenčki (500 primerov na 100.000 prebivalcev letno).

Kaj je sepsa in kako jo prepoznamo


»Sepsa je posledica vdora mikroorganizmov v krvni obtok in neustreznega odziva gostitelja na okužbo,« nam razloži vodja oddelka intenzivne terapije na ljubljanski infekcijski kliniki prof. Matjaž Jereb, ki opozarja, da ob neustreznem ali prepoznem ukrepanju vodi v odpoved organov in smrt. Statistike po svetu so jasne: za sepso vsako leto zboli od 47 do 50 milijonov ljudi, od tega jih 11 milijonov umre. Smrtnost je večja kot pri srčni kapi.

Vodja oddelka intenzivne terapije na ljubljanski infekcijski kliniki dr. Matjaž Jereb. FOTO:  Aleš Černivec/delo

»Smrtnost zaradi sepse je od 15 pa do več kot 50 %. Na intenzivnem oddelku Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je leta 2019, torej pred epidemijo covida-19, umrlo 25 % bolnikov s sepso oziroma septičnim šokom, celokupna smrtnost kritično bolnih na intenzivnem oddelku tega leta je bila 16,« nam razkrije naš sogovornik in ob tem opozori, kako pomembno je takojšnje in pravilno zdravljenje. »Večja smrtnost je pri starejših bolnikih s kroničnimi boleznimi srca, pljuč ali sladkorno boleznijo, pri bolnikih brez vranice, po presaditvi matičnih krvotvornih celic, po presaditvi solidnega organa, pri bolnikih na kemoterapiji ali zdravljenju z drugimi zdravili, ki pomembno oslabijo imunski sistem.«



"Smrtnost pri sepsi je pomembno večja, kot je smrtnost po srčni kapi, če govorimo seveda o razvitem svetu, v katerega se uvršča tudi Slovenija, ki je pri zdravljenju srčnega infarkta med najboljšimi v svetu.«



13. september je mednarodni dan sepse, katerega glavni namen je ozaveščanje, saj je bolezen med širšo javnostjo še vedno premalo znana. In to je tudi ena glavnih težav.

In kako prepoznamo sepso?

Vročina je najpogostejši znak sepse, pojasnjuje prof. Jereb. Pred povišanjem telesne temperature se navadno pojavi mrzlica. »Bolniki s sepso, pri katerih se telesna temperatura ne poviša oziroma ta pade pod normalno vrednost (hipotermija), verjetno niso zmožni razviti ustreznega vnetnega odziva na okužbo (anergija). Napoved izida bolezni pri teh bolnikih je navadno slaba. Ob tem je prisotno hitro bitje srca in že zelo zgodaj znižan krvni tlak, kar nakazuje, da gre za hud potek bolezni in možen pojav šoka. Koža teh bolnikov je v začetnem šoku še topla. Ob vztrajanju nizkega tlaka nastanejo dodatne okvare organov in pojav nepopravljivega šoka. Bolnikova koža postane hladna in modrikasta.«

Klinična slika je predvsem pri starostnikih lahko drugačna in pogosto neznačilna, dodaja Jereb. »Bolniki so pogosteje brez vročine, v ospredju so nemir, motena zavest, nerazumljiv govor, bolniki pa so zaradi suma na možgansko kap pogosto napoteni k nevrologu.«

Pomembno je takojšnje zdravljenje. »Sepsa je urgentno stanje v infektologiji in zdravljenje okužbe je treba začeti čim prej. Ključna sta zdravljenje z antibiotikom in nadomeščanje tekočine z infuzijo v žilo,« opozarja in doda, da je v primeru zapleta, ko pride do septičnega šoka, potrebno tudi zdravljenje na intenzivnih oddelkih: »Bolnik s septičnim šokom mora dobiti antibiotik v eni uri po sprejemu v bolnišnico.«


Leta 2019 je zaradi sepse na oddelku Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja umrlo kar 25 % bolnikov s sepso.

Zbolimo lahko doma, sepsa je lahko tudi posledica zapleta pri bolnišničnem zdravljenju


80 odstotkov bolnikov za sepso zboli zunaj bolnišnice, kažejo podatki spletne strani worldsepsisday.org. »V bolnišnici pridobljena sepsa je pogostejša na oddelkih za intenzivno zdravljenje, kjer so bolniki zaradi različnih invazivnih posegov, imajo vstavljene osrednje žilne katetre, so priključeni na aparat za mehansko predihavanje, dobivajo širokospektralno antibiotično terapijo … To vse so dejavniki tveganja za pojav zapleta,« pojasni prof. Matjaž Jereb in doda, da je sepsa pogostejša pri starejših osebah in pri dojenčkih (več kot 500 primerov na 100.000 prebivalcev letno), še posebej so ogroženi novorojenčki z majhno porodno težo. Po prvem letu starosti se incidenca bolezni zmanjša, nato pa spet strmo naraste po 60. letu starosti.


Najbolj rizične skupine:

  • Bolniki s kroničnimi boleznimi srca, pljuč ali sladkorno boleznijo.
  • Bolniki brez vranice.
  • Posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom.
  • Starejši od 60 let (pri ljudeh, starejših od 85 let, je incidenca sepse več kot 2.600 primerov na 100.000 prebivalcev letno).
  • Mlajši od enega leta.

Vsaka ura je pomembna: pri bolnikih z utemeljenim sumom sepse sta potrebna takojšnja hospitalizacija in zdravljenje z antibiotiki.


Dolgotrajne posledice niso redke


Do 50 % bolnikov, ki sepso preboli, ima dolgotrajne telesne ali psihične posledice, navaja worldsepsisday.org.

»Lahko se kronično poslabša delovanje nekaterih organov, npr. ledvic, srca ali pljuč. Bolniki navajajo živčno mišično oslabelost, kronične bolečine, imajo kognitivne motnje, depresijo, motnje spanja, so utrujeni, opisujejo motnje koncentracije in druge psihične motnje,« poudarja Jereb in doda, da so pri nekaterih bolnikih med zdravljenjem potrebni različni kirurški posegi, s katerimi zamejijo širjenje okužb iz lokalnega vira (okužbe kože in podkožja), pri nekaterih redkih primerih pa je zaradi hude motnje prekrvavitve okončin potrebna amputacija prstov ali celotne okončine, kar vodi v trajno invalidnost.


Vsebina, nazori in mnenja, vsebovana v članku, so podana s strani avtorja in so bila podana neodvisno od stališč podjetja Pfizer ter ne predstavljajo nujno stališča podjetja Pfizer in institucije, kjer je avtor zaposlen.

Naročnik oglasne vsebine je podjetje Pfizer