Zakaj so Finci tako zdravi in česa se lahko naučimo od njih

Gozdovi prekrivajo kar 58,2 odstotka Slovenije, kar nas po gozdnatosti v Evropski uniji postavlja na četrto mesto. Še več jih imajo na Finskem, kjer gozdovi deželo prekrivajo kar v 70 odstotkih, kar ima velik vpliv na tamkajšnje prebivalce. Ko so preučevali, kako aktivno preživljanje prostega časa vpliva na zdravje posameznika, so pod drobnogled vzeli deset parov enojajčnih dvojčkov, ki so imeli vsakokrat enako telesno težo, enak indeks telesne mase, enake prehranjevalne navade, enake življenjske okoliščine. Razlikovali so se edino v preživljanju prostega časa: eden od dvojčkov je bil športno aktivnejši, drugi je rajši poležaval na kavču. 

»V vsakem paru je leni dvojček na sebi prenašal približno dva kilograma več visceralne maščobe kakor njegov aktivni brat,« v svoji knjigi Oprani možgani izsledke popiše dr. Robert H. Lustig, ameriški specialist za nevroendokrinologijo in otroško debelost. »To je natanko ustrezalo njuni razliki v telesni teži. Prav ta visceralna maščoba je bila povezana s kardiovaskularno kondicijo ter stopnjo glukoze in inzulina na tešče.« 

Rezultati finske študije so pokazali, da prostrani urbani parki (s površino več kot pet hektarov) in prostrane urbane gozdnate površine ugodno učinkujejo na prebivalce mest, še posebno na zdrave ženske srednjih let. 

Pet ur mesečno

Telesna nedejavnost gre vštric s povečanjem visceralne maščobe, ki je znanilka presnovnih bolezni. Dobra novica je, da se je je mogoče razmeroma hitro znebiti. Najbolj od vsega je alergična na šport. Tega se dobro zavedajo že omenjeni Finci. Liisa Tyrväinen vodi raziskovalni oddelek nacionalnega finskega inštituta za vire. V Evropi namreč kar 60 odstotkov s službo povezanih zdravstvenih težav predstavljajo bolezni mišično-skeletnega sistema. Naslednja kategorija je duševne narave: stres, depresija in tesnobnost. V neki študiji je Liisa s sodelavci kar 3000 meščanov povprašala po čustvenih in poživljajočih izkušnjah v naravi. Ugotovili so, da je največ izboljšav po petih urah na mesec, ki jih človek preživi v naravnem okolju. 

Tyrväinenova je želela globlje povrtati v te podatke, zato je v naslednji študiji njena ekipa odpeljala 82 pisarniških uslužbencev, večinoma žensk, na tri različne kraje: mestno središče, negovan park in gozdni park. Na vsakem od njih so, potem ko so udeleženci petnajst minut posedeli, nato pa se zložno sprehajali trideset minut, raziskovalci pobrali vprašalnike pa tudi vzorce sline ter podatke o krvnem tlaku in srčnem utripu. Prostovoljcem so med poskusom naročili, naj se ne pomenkujejo med sabo (da bi tako izločili ugodne učinke družabnosti). Če bi se počutili zadovoljne, naj to ne bi bila posledica navezovanja prijateljskih stikov. »Rezultati našega poskusa kažejo, da prostrani urbani parki (s površino več kot pet hektarov) in prostrane urbane gozdnate površine ugodno učinkujejo na prebivalce mest, še posebno na zdrave ženske srednjih let,« je povzela študija, ko je bila objavljena v reviji Journal of Environmental Psychology. 

Igra urbanizacije

Ko je ameriška novinarka Florence Williams, med drugim urednica revije Outside, pohajkovala po Finski, je presenečena ugotovila, da so tamkajšnji gozdovi večinoma v zasebni lasti. Finska zakonodaja se ravna po pojmu jokamiehenoikeus oziroma »vsakogaršnje pravice«, kar pomeni, da lahko vsak pohajkuje po vsakogaršnji zemlji, nabira jagode, gobe, si vrta po nosu, počne, kar ga pač mika. »Ljudje lahko celo šotorijo in kurijo taborne ognje. Le dvoje jim ni dovoljeno: sečnja in lov,« zapiše v knjigi Narava zdravi in popravi. Več kot 95 odstotkov Fincev se redno rekreira na prostem. Tudi zato, omeni mimogrede, ker so v tako imenovano igro urbanizacije stopili malodane zadnji.

In vse te reči počnejo pogosto

»Mi malikujemo sezname svojih življenjskih dosežkov, katalogiziramo vršace, ki smo jih premagali, in dokumentiramo prizore neokrnjene narave v širni divjini,« poudari avtorica, ki Fince v knjigi preučuje glede na ameriško tržno-storilnostno naravnanost. »Za nas je to v glavnem individualna izkušnja. Pri Fincih pa narava pomeni izražanje tesno prepletene skupinske identitete. Narava je kraj, kjer se lahko predajajo svojim narodnjaškim obsesijam nabiranja jagod in gob, ribarjenja, plavanja v jezerih in nordijskega smučanja. Losov ne hodijo opazovat, pač pa jih jedo, kakor so jih nekoč tudi njihovi predniki. In vse te reči počnejo pogosto.«