Zanimiv vpogled v to, kako se je v času razvijalo naše telo, da bi nam kar najbolj optimalno služilo, ponudi dr. Daniel E. Lieberman, harvardski paleoantropolog, v knjigi Zgodba človeškega telesa: »Preprost način za preprečevanje pregrevanja telesa je bipedalnost,« piše. »Pokončna stoja in hoja znatno zmanjšata količino telesne površine, maksimalno izpostavljene neposrednemu sončnemu sevanju, s tem pa se zmanjša pregrevanje telesa. Sonce povečini praži le našo glavo in ramena, štirinožcem pa še ves hrbet in vrat. Naslednja prilagoditev pri vrsti H. erectus je višje telo z daljšimi okončinami, kot so jih imeli avstralopiteki. Daljše telo omogoča učinkovitejše hlajenje s potenjem, pri katerem izločamo vodo skozi površino kože. Ko znoj izhlapeva, se koža hladi, s tem pa tudi kri, ki teče pod njo. Zato so se pri človeških populacijah, ki so se razvile v vročih, suhih habitatih, izoblikovala telesa z večjo površino kože glede na telesno maso, tako da so ti ljudje višji, imajo dolge okončine in so vitkejši od populacij, ki so prilagojena hladnejšim habitatom (pomislite na visoke Tutsije in jih primerjajte z Inuiti).«

Pregreto telo

Kljub visoki zunanji temperaturi, ki smo jo doživeli med pravkar minulim vročinskim valom, so naša telesa ostajala stabilna. Človeško telo namreč poskuša vzdrževati temperaturo okoli 37 stopinj Celzija. Hvala gre evoluciji. A včasih naravni procesi, torej potenje kot mehanizem hlajenja, vendarle ne delujejo optimalno oziroma so glede na okoliščine premalo učinkoviti. Morda smo v krajih z izjemno visoko vlažnostjo zraka, ne poskrbimo za zadostno pitje vode, morda uživamo zdravila, ki vplivajo na potenje, denimo antihistaminike, antikolinergike, diuretike ipd. Takrat se naše telo lahko začne pregrevati, znaki pregrevanja pa so različni: dehidracija se kaže kot žeja, utrujenost in občutek vrtenja v glavi. Včasih so okoliščine še resnejše in doživimo vročinski udar, ki zahteva takojšnje ukrepanje in se lahko kaže s kožnimi izpuščaji, hitrejšim bitjem srca, glavobolom, slabostjo, zmedenostjo ali celo nezavestjo.

Proč s kofeinom in alkoholom

Nasveta o pitju dovolj vode še vedno ne jemljemo dovolj resno, čeprav je eden od najbolj osnovnih napotkov. Telo bo s potenjem veliko laže uravnavalo telesno temperaturo, če bo dovolj hidrirano. Seveda se moramo izogibati pijačam, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pomembno je, da pijemo, tudi če žeje ne čutimo. Odrasli potrebujemo od litra in pol do dveh litrov vode dnevno, pri telesnem naporu še več. Ko govorimo o odgovornem ravnanju v vročih mesecih in koži kot organu, ki je poleti najbolj na udaru, ne smemo pozabiti na njeno zaščito pred ultravijoličnimi sončnimi žarki. Zavedamo se, da se število bolnikov s kožnim rakom zadnja štiri desetletja vsako leto poveča ter da je sonce oziroma njegovo ultravijolično sevanje glavni krivec za to. Preživljanje časa na soncu, ne da bi se primerno zaščitili, lahko povzroči koži nepopravljivo škodo in vodi v nastanek kožnega raka, predvsem bazalnoceličnega karcinoma in melanoma.

Dezodorant in antiperspirant

Potenje je nujen naravni proces, vendar so z njim velikokrat povezane tudi težave z neprijetnim telesnim vonjem. Lahko poskusite z uporabo antibakterijskega mila in bodite še prav posebno pozorni na to, da se po tuširanje dobro posušite. Bakterijam, ki razgrajujejo znoj, vlaga namreč strašansko prija. Nekateri britja pod pazduhami ne razumejo kot lepotno opravilo, temveč predvsem kot enega od poletnih načinov za hitrejše izhlapevanje znoja in posledično njegovo manjšo razgradnjo. Dobro je tudi, če nosimo oblačila iz naravnih materialov, ki koži dovolijo, da diha. Če pa se bojite znojnih madežev na obleki, izbirajte zelo svetla ali črna oblačila. Po tuširanju ne pozabite nanesti dezodoranta. Prikrije morebitno neprijeten telesni vonj, a vseeno omogoča, da se znojite. Antiperspiranti po drugi strani znojenje zmanjšajo. Nanesite ga zvečer na suho kožo, zjutraj pa pazduhe nežno sperite z vodo. Dan pred nanosom si jih ne britje. Na začetku uporabe antiperspirant nanesite vsak drugi dan, kasneje, ko se stanje izboljša, pa na več dni ali celo tednov.

Nimamo kožuha, imamo znojnice

Mnogo telesnih mehanizmov razumemo kot povsem samoumevne, vendar ni nič narobe, če se včasih zamislimo nad tem, kako silno zanimivo delujoča bitja smo. Znojenje je že eden od telesnih procesov, ki se nam ne zdi nič posebnega. A ljudje lahko izznojimo tudi več kot liter vode na uro, kar denimo športniku zadošča, da se med napornim tekom v vročini hladi. Lieberman v svoji knjigi izpostavi zanimivost: »Čeprav je temperatura na ženskem olimpijskem maratonu v Atenah leta 2004 dosegla 35 stopinj Celzija, je močno potenje omogočilo zmagovalki, da je več kot dve uri tekla s povprečno hitrostjo 17,3 kilometra na uro in se ob tem ni pregrela! Tega ne zmore noben drug sesalec, ker drugi sesalci nimajo dovolj znojnic in ker je večina sesalcev poraščena s kožuhom.«