Zakaj bi si počitek morali privoščiti pogosteje in brez slabe vesti?
Zdi se, da današnji hiter tempo življenja od nas zahteva, da ves čas delujemo na največjih obratih, kar pa seveda daleč presega naše zmožnosti. Medtem ko se trudimo v urnik vključiti številne obveznosti in dejavnosti, pa pogosto zmanjka časa za počitek, čeprav bi ta moral soditi med prioritete.
Počitek bi moral biti ena od osnovnih sestavin vsakega dneva, saj z njim poskrbimo za svoje zdravje in dobro počutje, posledično pa se izboljša tudi produktivnost pri vseh ostalih opravilih, ki jih imamo na seznamu. Zakaj je glede na znanstvena dognanja tako pomembno, da tudi počitek zaseda svoje mesto v našem urniku in kakšen bi ta moral biti, da bi služil svojemu namenu?
Če čas preživimo pred zasloni, to ni pravi počitek
Številni ljudje menijo, da potrebo po počitku zadovoljimo, če si privoščimo vsaj sedem do osem ur spanja na noč. Dober spanec je seveda ključnega pomena za naše zdravje in dobro delovanje možganov, kar dokazujejo številne znanstvene raziskave, vendar pa v znanstvenih krogih v zadnjem času vse bolj v ospredje prihaja razumevanje, da je zelo pomembno tudi načrtovanje počitka v budnem stanju. Poleg tega naj bi ta dva vplivala drug na drugega. Če si čez dan vzamemo dovolj časa za počitek, si bomo povečali možnosti za kakovosten spanec.
Ne le, da živimo v časih, ko smo zaradi visokih zahtev v delovnem okolju zelo obremenjeni. Tudi v prostem času običajno ni dosti bolje. S tem, ko preostanek dneva preživljamo pretežno pred pametnim telefonom, tablico ali računalnikom, možgane ves čas bombardiramo z goro informacij. Četudi se nam te dejavnosti zdijo lahkotne in prijetne, je tedaj naš um ves čas v pogonu.
Psihologi opozarjajo, da je posledično vse več ljudi kronično utrujenih. To pomeni, da občutek izčrpanosti pri nekaterih ljudeh vztraja tudi po tem, ko si vzamejo daljši čas za počitek. Ker so tega toliko časa zanemarjali, nakopičenih obremenitev namreč ni mogoče odpraviti čez noč.
Kronično pomanjkanje počitka lahko privede do glavobolov, prebavnih težav in slabših odnosov
Sarah McLaughlin, ameriška družinska in zakonska psihoterapevtka, opozarja, da naj bi bilo kar 70 odstotkov zdravstvenih težav, zaradi katerih obiščemo zdravnika, posledica dolgotrajnega stresa oz. pomanjkanja počitka. Trdi, da je reden počitek ključnega pomena za ohranjanje našega fizičnega in duševnega zdravja.
Če smo pogosto obremenjeni in si po drugi strani ne vzamemo nujno potrebnega časa za odklop, se lahko po ugotovitvah strokovnjakov pojavijo naslednje težave: upad produktivnosti, poslabšanje koncentracije in spomina, kronična utrujenost. Lahko se pojavijo tudi bolečine, glavoboli in prebavne težave.
V večji meri se pojavljajo neprijetni občutki, kot so jeza, strah in žalost. Posledično se lahko začnejo krhati tudi odnosi z našimi bližnjimi. Bolj smo nagnjeni k temu, da razvijemo nezdrave navade in zasvojenosti. V skrajnih situacijah se lahko razvijeta tudi tesnoba in depresija.
Strokovnjaki pravijo, da počitek v pravem pomenu besede pomeni privoščiti svojim možganom oddih od konstantnih dražljajev in informacij. Šlo naj bi za premik od zunanjega sveta k notranjemu, pri čemer se osredotočimo nase, na svoje misli in ustvarjalnost, do česar pa je seveda možno priti na več različnih načinov. Pomembno pa je, da pri tem čim bolj izklopite svoje misli.
PREBERITE ŠE -> Kaj, če bi delali manj in tako dosegli boljše rezultate
Zaradi več krajših odmorov v času delovnika do večje produktivnosti in manj napak
Počitek lahko pomeni, da zgolj sedite na mirnem kraju in opazujete okolico. Vse skupaj je lahko še toliko bolj učinkovito in sproščujoče, če izberete miren kotiček nekje v naravi. Počitek je lahko tudi to, da izvajate dihalne tehnike, rišete, prakticirate jogo, greste na lahkoten sprehod, poslušate umirjeno instrumentalno glasbo ali si privoščite vročo kopel. Pomembno je, da gre za dejavnost, ob kateri se počutite prijetno in ki možganom omogoča oddih od informacij.
Ko se posvetimo počitku in se odklopimo od kupa informacij, ki smo jim sicer ves čas izpostavljeni, se lahko zgodi tudi to, da na dan privrejo težki občutki in neprijetne misli. Številni ljudje se tega ustrašijo, vendar pa te vsebine pridejo na plano z namenom, da bi se z njimi soočili in jih predelali, zato pred njimi ni smiselno bežati.
Redne kratke odmore, ko možganom privoščimo počitek, bi morali načrtovati tudi znotraj delovnega časa. Dokazano je namreč, da so zaposleni, ki delajo na tak način, pri delu bolj produktivni. Četudi zaradi vmesnih krajših počitkov delu v skupnem seštevku minut namenjajo manj časa, lahko znotraj delovnika opravijo več delovnih nalog, saj so njihovi možgani bolj spočiti. Poleg tega se izboljša njihovo počutje, zmanjšajo pa se možnosti za nastanek napak.
