Beluge in narvali so zadnja »pridobitev« v družini menopavznih samic. Skupaj z ljudmi nas je pet; poleg že omenjenih še orke in kratkoplavute mrke pliskavke. Če gledamo na svoj obstoj zgolj s perspektive evolucije, kjer sta preživetje in nadaljevanje vrste najpomembnejši vodili, je to, da se v določenem obdobju ne razmnožujemo (več), precej nenavadno. Pred to zagato je bil tudi prof. Sam Ellis, ki na univerzi v britanskem Exeterju preučuje vedenje živali.


Ljudje, unikatni primati

Razen ljudi primati ne poznajo menopavze. Naši najbližji »sorodniki« ženskega spola lahko zanosijo pozno v starost. »Šimpanzinje se lahko razmnožujejo večino življenja,« je zapisal prof. James Herndon z ameriške univerze Emory v Atlanti, ko je rezultate dolgoletnega raziskovanja življenja šimpanzov v ujetništvu objavil leta 2012. V njih je potrdil prav to – šimpanzinje lahko zanosijo skoraj do svojih poslednjih dni, menopavza je pri njih nekaj, kar je mogoče opaziti šele v zadnjih letih pred smrtjo.

Ženska preide v menopavzo med 45. in 55. letom. Po tem je pred njo še mnogo let življenja. Omenjeni Ellis je zato ta podatek povezal z izsledki raziskav o 16 kitom sorodnih živalskih vrstah. Ugotovil je, da samice tako beluge kot narvala nehajo ovulirati veliko let prej, preden se konča njihovo, običajno od 60 do 70 let dolgo življenje (samice kita glavača ostanejo plodne vse življenje).



Babičina hipoteza

Prof. Kristen Hawkes, antropologinja z univerze v ameriški državi Utah, je oblikovala izraz »babičina hipoteza«, ker naj bi bile prav babice ključ do razumevanja menopavze. Antropološke raziskave, ki jih je opravljala v poznih osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so pokazale, da je menopavza znana vsem ljudem na svetu, tudi modernim plemenom lovcev in nabiralcev. Ta hipoteza predvideva, da babice pomagajo vnukom k boljšemu življenju. Ko pri ženski napoči menopavza, svoj čas in znanje nameni potomcem. Hawkesova celo trdi, da je današnja dolgoživost posledica ravno t. i. babičinega učinka.

Seveda ni enostavno preučevati vedenja narvalov in belug v njihovem naravnem okolju, a o njihovem obdobju materinstva je podatkov dovolj. Hawkesova dodaja, da imajo tudi pri njih babice pomembno vlogo. Osredotočila se je na nedavno študijo o orkah, ki je pokazala, da orke matere delijo svojo hrano z odraslimi sinovi: »Ti si sicer samico poiščejo drugje, kar pomeni, da te babice pomagajo sinovom, da imajo več potomcev, in s tem posledično pomagajo vnukom.«


Kiti in milijoni let vmes

Menopavza se je torej razvila trikrat; prvič pri kitih ubijalcih, drugič pri kratkoplavutih mrkih pliskavkah in tretjič pri skupnih prednikih narvala in kita beluge. »Ti kiti danes živijo v podobnem okolju in ureditvah kot človeški predniki pred milijoni let,« pove Ellis. »Če bomo razumevali okoliščine, ki so privedle do nastanka menopavze pri kitih, bomo morda bolje razumeli tudi, zakaj se pojavlja pri ljudeh.«