Vodna kreša: plevel in ena najbolj zdravilnih rastlin, ki raste celo v snegu
Govorimo o vodni kreši (Nasturtium officinale), ki je v sorodu z vrtno krešo (Lepidium sativum) – rastlino, ki jo pogosto gojimo za kalčke kar v domači kuhinji. Tudi vodno krešo lahko gojimo sami, vendar je postopek nekoliko bolj zapleten, ker rastlina uspeva v vodi in jo je zato lažje nabirati v naravi, saj raste po skoraj celi Evropi.
Zdravilo za duševne težave in neželeno nosečnost
Vodna kreša je ena najstarejših rastlin, ki jih uživa človek, zelo starodavna pa je tudi njena uporaba v zdravilne namene. Kot zdravilo so jo cenile že antične civilizacije, od starih Grkov in Egipčanov do starih Rimljanov.
Rimljani so denimo verjeli, da uživanje vodne kreše zdravi duševne težave in krepi življenjsko energijo, medtem ko je starogrški zdravnik Hipokrat vodno krešo predpisoval za zdravljenje pljučnega katarja, zobobola, vnetja grla, golše in hripavosti. Ker je bila rastlina tako razširjena, so jo uživali tako bogati kot revni, v starem Egiptu naj bi jo celo ukazali jesti sužnjem, saj so verjeli, da jim bo dala moč za težka fizična dela, kot je bila gradnja piramid.
Srednjeveška opatinja, zdravilka in mistikinja Hildegarda iz Bingna je poparjeno vodno krešo in vodo, v kateri se je kuhala, priporočala kot zdravilo za zlatenico in vročino, ameriški staroselci pa so to rastlino uporabljali za lajšanje ledvičnih težav, zaprtosti in kot afrodiziak.
Nekoliko drugače pa so jo razumeli prvi temnopolti Afričani, ki so jih v Ameriko pripeljali kot sužnje. Ti so verjeli, da vodna kreša povzroča sterilnost in so po njej posegali, kadar so želeli preprečiti nosečnost. V slednjem je zagotovo nekaj resnice, saj uživanje prevelikih količin te rastline pri nosečnicah lahko sproži splav ali prezgodnji porod.
Zdravilni učinki vodne kreše
Latinsko ime Nasturtium marsikoga zavede, da je vodna kreša v bližnjem sorodstvu s kapucinko (Tropaeolum majus), ki ji v angleščini pravijo nasturtium, po naše pa tudi indijska kreša ali menihova kreša, vendar je treba poudariti, da sta ti dve užitni rastlini zgolj daljni botanični sorodnici. Si je pa vodna kreša blizu s kar nekaj priljubljenimi vrstami zelenjave.
Ker spada med križnice, je poleg vrtne kreše v sorodu tudi s hrenom, redkvico, gorčico in vsemi kapusnicami (brokoli, ohrovt, repa …), ki so znane po tem, da vsebujejo zdravilne pekoče žveplove spojine, zato ni naključje, da ima tudi vodna kreša podobno pekoč okus.
Vodna kreša vsebuje tudi veliko drugih zdravilnih snovi, od katerih jih ima veliko antioksidantne lastnosti. Predvsem je bogata z vitaminom C, lahko pa se pohvali tudi z vitaminom A (v obliki karotenoidov), vitamini E, K in B-kompleksa, ter flavonoidi (kot sta kvercetin in rutin) in fenolnimi spojinami. Vsebuje tudi jod, eterična olja, čreslovine in grenčine, ki pomagajo pri prebavi ter blagodejno vplivajo na delovanje ledvic, jeter in žolčnika.
Ljudska medicina vodno krešo priporoča za lajšanje številnih tegob. Razstrupljala naj bi telo, čistila kri, urin in pljuča, pomagala pri kašlju in boleznih srca, spodbujala telesne funkcije in vračala energijo, zaradi česar jo marsikdo spomladi uživa proti utrujenosti. Blagodejno naj bi vplivala tudi na nečisto kožo in kožne bolezni ter spodbujala rast last in preprečevala njihovo izpadanje.
Britanska znanstvena publikacija British Journal of Nutrition je pred leti objavila izsledke študije, ki je pokazala, da vodna kreša učinkuje na rakave celice in da lahko njeno uživanje zmanjša tveganje za nastanek določenih vrst raka. Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) pa je vodno krešo označil za rastlino z najvišjo prehransko vrednostjo, saj je v raziskavah, v katerih so preučevali tudi drugo zelenjavo, prejela vseh 100 možnih točk in premagala superživila, kot so kitajsko zelje (91,99), blitva (89,27) in rdeča pesa (87,08) in špinača (86,43 točke).
PREBERITE ŠE -> Tako zdrava je gorčica, a samo v takšnih oblikah (in kdo je ne sme uživati)
Kdo je ne sme uživati
Čeprav je vodna kreša izjemno zdrava rastlina, pa njeno uživanje ni povsem nedolžno. Kot smo že omenili, se je ne smejo prenajedati nosečnice, saj lahko povzroči splav ali prezgodnji porod, strokovnjaki pravzaprav svetujejo, da se nosečnice vzdržijo uživanja do donositve.
Ta rastlina ima tudi moč, da nevtralizira delovanje določenih zdravil, zato je priporočljivo, da se osebe s kroničnimi boleznimi pred uživanjem vodne kreše o tem posvetujejo s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Četudi ste povsem zdravi, pa se svetuje zmernost, saj več kot 20 g vodne kreše na dan preobremeni ledvice in lahko ima namesto pozitivnih negativne učinke na človeški organizem.
Pazite, da ne naberete okužene
Vodna kreša je, kot razkriva že ime, vodna rastlina, ki uspeva v mirnih vodah po celi Evropi. Ne mara deroče vode, zato jo boste našli na ribnikih, v manjših potočkih in na glinenih ali ilovnatih zamočvirjenih tleh, nekateri pa jo celo vzgajajo v posodah, napolnjenih z vodo. Prepoznali jo boste po dolgih poganjkih, s katerimi se širi po vodni površini, ko zacveti (od aprila do junija), pa se odene v drobne bele grozdaste cvetove. Je odporna proti mrazu in raste tudi pozimi, zato jo lahko nabiramo celo, ko zapade sneg.
Za uživanje so najboljši mladi listi (starejši so preveč pekoči), ki jih lahko jemo sveže v solatah ali pokuhane v različnih jedeh, od juh do prilog. Imajo osvežilen poživljajoč in rahlo pikanten okus, nekateri pravijo, da jih spominja na redkvice. Pred uživanjem jih je treba dobro umiti, da odstranimo nečistoče in morebitne zajedavce.
Eden izmed takšnih je metljaj, ki lahko resno ogrozi človeško zdravje. Vodna kreša je žal njegova priljubljena gostiteljica. Metljaj rad parazitira v živini (ovce, koze, svinje in govedo) in v vodnih živalih (vodni polži in raki), zato je pomembno, da vodno krešo nabiramo samo na tistih predelih, kjer v bližini ni kmetijskih površin ali dovoza odpadkov.
Sicer v Sloveniji že nekaj let ne beležimo lokalnih okužb z metljajem, ampak so bili primeri posledica okužb iz tujine (metljaj je pogost v tropskih deželah), vendar previdnost ni nikoli odveč. Morebitni metljaj lahko uničimo z zadostno termično obdelavo, zato če nas skrbi, vodno krešo pred uživanjem raje prekuhajmo in je ne jejmo surove. To sicer uniči nekatere hranilne snovi, a ne vse, raziskave so denimo pokazale, da kuhanje v vodni kreši poveča dostopnost karotenoidov.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
