Slogan letošnjega svetovnega dneva srca je Moje srce, tvoje srce. Kako naj razumemo sporočilo?

Slogan Moje srce, tvoje srce, s katerim v Svetovni zvezi za srce zaznamujemo letošnji dan srca, nas želi spodbuditi, naj si obljubimo, da bomo delovali v dobro srčno-žilnega zdravja, tako svojega kot svojih bližnjih. Z drugimi besedami, zavežemo se, da bomo kuhali in jedli zdravo, se več gibali in poskrbeli tudi za gibanje svojih otrok, da bomo opustili kajenje in k temu spodbudili tudi svojce oziroma, še bolje, da kaditi sploh ne bomo začeli.

Pri ženska je statistika na področju bolezni srca in ožilja celo slabša kot pri moških. Izidi zdravljenja so pogosto slabši, tudi umrljivost je večja kot pri moških. 

Kakšno je srčno zdravje Slovenk in Slovencev?

Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji, podobno kot v drugih deželah razvitega sveta, še vedno eden najpogostejših vzrokov umiranja prebivalstva. Zaradi srčno-žilnih zapletov pri nas umre okrog 7500 ljudi vsako leto. Ob tem velja vendarle povedati, da se stanje izboljšuje. Umrljivost se je v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala za več kot 50 odstotkov, precej zaradi ukrepov za krepitev srčno-žilnega zdravja in boljše zdravstvene oskrbe bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi. Poleg tega je Slovenija ena od le štirih evropskih držav, kjer je umrljivost zaradi teh bolezni pri moških toliko upadla, da jo že prekaša umrljivost zaradi raka. Kljub tem razveseljujočim podatkom pa še vedno velja, da je v Sloveniji med osebami, ki za boleznimi srca in ožilja še niso zbolele, tveganje za njihov nastanek veliko. Podatki nacionalnega registra za preprečevanje srčno-žilnih bolezni namreč kažejo, da je več kot petina slovenske populacije v starosti od 35 do 70 let visokoogrožena za nastanek srčno-žilnih bolezni, kar je skrb vzbujajoče.



Na srce je treba misliti od otroštva, mar ne? In še – odločilen je slog življenja, kot ste dejali na začetku. Kaj je za naša srca najbolj nevarno?

Najbolj nas v resnici ogroža nezdrav življenjski slog: nezadostna telesna dejavnost, kajenje, nezdravo prehranjevanje in čezmerno uživanje alkohola. Vse to namreč pogosto vodi v čezmerno telesno težo in prispeva k hitrejšemu nastanku bolezni današnjega časa, kot so sladkorna, visok krvni tlak ter povišana raven holesterola. Seveda ne smemo pozabiti na stres, ki nas praviloma spremlja v vsakodnevnem življenju in je ravno tako pomemben dejavnik pri nastanku bolezni srca.

Previsok krvni tlak na primer nič ne boli, lahko pa nezdravljen v nekaj letih privede do pomembnih okvar različnih organov, tudi srca. 

Ženske obolevamo približno deset let za moškimi. Kako to? Kaj nas varuje?

Pri ženskah je bolezni srca in ožilja dejansko vse več po menopavzi; do tedaj nas nekoliko ščitijo ženski spolni hormoni. Vendar nas ta podatek ne sme zavesti; za srčno-žilnimi boleznimi zbolevajo že tudi pred menopavzo, poleg tega je pri njih statistika na področju bolezni srca in ožilja celo slabša kot pri moških. Izidi zdravljenja so pogosto slabši, tudi umrljivost je večja kot pri moških. Vzrokov za to je več. Med drugim smo manj pozorne na svoje težave in zdravniško pomoč poiščemo pozno, poleg tega se bolezni srca pogosto kažejo drugače kot pri moških. Žensko srce je tudi v luči razvoja bolezni srca in ožilja edinstveno, saj je denimo potek ateroskleroze drugačen kot pri moških, nekateri dejavniki tveganja, denimo debelost, imajo večjo vlogo, dodatno so lahko prisotni še dejavniki tveganja v zvezi z nosečnostjo ter ginekološkimi in avtoimunskimi obolenji.



Opažate torej, da podcenjujemo denimo povišan krvni tlak, debelost, stres, skratka vse, kar lahko vpliva na pešanje srčne mišice?

Ljudje večinoma želimo verjeti, da smo zdravi. Tudi zato se pogosto premalo zavedamo, da nekatere bolezni in stanja, ki nam v tistem trenutku še ne povzročajo neugodja, lahko dolgoročno privedejo do resnih zapletov, če ne upoštevamo priporočil za zdravljenje. Previsok krvni tlak na primer nič ne boli, lahko pa nezdravljen v nekaj letih privede do pomembnih okvar različnih organov, tudi srca. Podobno velja za sladkorno bolezen in previsoko raven holesterola, zato je izjemno pomembno, da te bolezni in stanja odkrijemo zgodaj in jih zgodaj tudi začnemo ustrezno zdraviti. V Sloveniji smo zato že leta 2002 uvedli Nacionalni program za preprečevanje bolezni srca in žilja; z njim dosegamo zavidljive uspehe tudi na evropski ravni. Gre za brezplačne preventivne zdravstvene preglede, na katere vsakih pet let povabijo vse moške v starosti od 35 do 65 in vse ženske v starosti 45 do 70 let njihovi izbrani zdravniki. Ob tej priložnosti toplo priporočam vsem, ki vabilo prejmejo, da se pregleda tudi udeležijo, saj bodo že s tem naredili veliko za ohranjanje svojega srčno-žilnega zdravja.

Dovolite, da vas vprašam, kako vi skrbite za srce.

Trudim se, da imam redno, uravnoteženo prehrano in da sem telesno aktivna vsaj dvakrat do trikrat tedensko. Žal moram priznati, da mi ob službenih in družinskih obveznostih ne uspeva vedno tako, kot bi si želela, zato bo svetovni dan srca tudi zame priložnost za nove obljube v korist sebi in svojemu srcu.