V poletnih mesecih smo več časa na prostem. Ne le v gozdovih, tudi v mestnih parkih in na vrtovih je potrebna previdnost pred ugrizi okuženih klopov. V Sloveniji sta najpogostejši okužbi, ki lahko resno ogrozita naše zdravje, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so primere obeh letos že potrdili.

Približno od sedem do štirinajst dni po ugrizu okuženega klopa, ko virus pride v kri, se začne prva faza bolezni, z njo pa gripi podobno slabo počutje: utrujenost, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. 

Pojavnost najpogostejših bolezni, ki ju prenašajo klopi, je v Sloveniji med višjimi v Evropi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je letno od 4000 do 7000 primerov lymske borelioze in povprečno 170 primerov klopnega meningoencefalitisa (KME). S povzročiteljem lymske borelioze so okuženi klopi po vsej Sloveniji, sezonska bolezen – aktivnost klopov je odvisna od vremenskih razmer, mila zima in vlažna pomlad pospešita njihovo dejavnost, največja je od maja do oktobra – je najpogostejša v novogoriški regiji. Najbolj okužena območja s KME so na Gorenjskem, ki ima po navadi najvišjo incidenčno stopnjo, sledita ji koroška in ljubljanska regija. 

Klopom najbolj ustreza toplo in vlažno vreme, zato jih tudi letos mrgoli. Če se radi gibate v naravi, se zavarujte z repelenti. Foto: encierro/Shutterstock

Klopov vbod

Klop poišče primerno mesto na človeški koži in tam rilec zarije globoko vanjo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. »Če je klop okužen z virusom KME in povzročiteljem lymske borelioze, med sesanjem krvi na svojega gostitelja lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa se ne okužimo vedno, lahko pa okužba poteka tudi asimptomatsko, brez bolezenskih znamenj,« pojasnjujejo na NIJZ. 


Lymska borelioza

V Sloveniji klopi najpogosteje prenašajo lymsko boreliozo. Pojavlja se z različnimi kliničnimi slikami. Navadno se začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko nato izrazi kot prizadetost srca in živčevja, še pozneje lahko prizadene sklepe. Za lymsko boreliozo obolevajo ljudje vseh starosti, največ je starih od 35 do 65 let. Kožno spremembo je treba zdraviti z antibiotiki. A tudi to ne zagotovi preprečitve razvoja bolezni, zato je treba še dolgo opazovati in spremljati razvoj simptomov.

Virusno vnetje osrednjega živčevja

KME je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se na človeka prenaša z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov iz mleka kužne živine. Približno od sedem do štirinajst dni po ugrizu okuženega klopa, ko virus pride v kri, se začne prva faza bolezni, z njo pa gripi podobno slabo počutje: utrujenost, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. »Pri večini bolnikov čez nekaj dni do tri tedne po prehodnem izboljšanju sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z motnjami zavesti ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri KME praviloma ni opaznih sprememb na koži,« piše na spletni strani NIJZ. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Podatek je, da v Evropi od pol do dva odstotka ljudi s KME umre, in jasno je, da je preventiva izjemno pomembna. 


Zaščita je izjemno pomembna

Vsak klop v gozdni podrasti, grmovju, travi ali na vrtu ni okužen, a je zaščita kljub temu nujna. Nasvet z NIJZ: »Na sprehodih in izletih v naravo se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite, denimo dolgimi hlačami, dolgimi rokavi, škornji, ruto, in so svetle barve, da na njih klopa laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj jih odganja. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.« Če opazimo, da se je klop prisesal, ga je treba čim prej odstraniti s pomočjo koničaste pincete. Pred KME se je najbolje zaščititi s cepljenjem. Priporočljivo je za vse od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Za prva dva je priporočljivo, da ju prejmemo pred aktivnostjo klopov. Tretji sledi po petih do dvanajstih mesecih. Za vzdrževanje zaščite so potrebni poživitveni odmerki.