Kateri so bistveni vzroki za vse več spolno prenosljivih okužb pri nas, v Evropi in svetu?

Spolno prenosljivih bolezni je bilo v zgodovini vedno več v obdobjih velikih kriz, denimo med prvo in drugo svetovno vojno ter po njiju, v gospodarskih krizah ipd. Ob tem se v zadnjem času srečujemo še s povečano komunikacijo, mobilnostjo in priložnostmi za globalizacijo medsebojnih stikov, tudi intimnih.

Ali so ljudje na splošno bolj spolno dejavni ali imajo zgolj pogosteje tvegane spolne odnose z različnimi ljubimci oziroma ljubimkami?

Nimamo podatkov, da bi bili ljudje spolno bolj aktivni, vemo pa, da so mladi prej spolno aktivni in je tudi spolnost med starejšimi še zelo aktualna. Povečano spolno aktivnost povezujemo tudi z zlorabo določenih psihoaktivnih snovi, tako imenovanim chem sexom (spolnost v povezavi z uživanjem drog na zabavah, ponavadi na gejevski sceni, op. a.), pa tudi z obdobjem počitnic in dopustov. Oboje prinaša večje tveganje za okužbo s spolno prenosljivimi okužbami.

Spolnost je pomemben, sestavni del življenja in jo je treba obravnavati večdimenzionalno. Povezana je lahko s skrbmi, različnimi težavami in motnjami v duševnem zdravju. Lahko vodi do sramu, izgube pozitivne samopodobe in motenj v medsebojnih odnosih.        

BBC poroča, da je najpogosteje diagnosticirana bolezen v Angliji klamidija, sicer pa je največji porast pri gonoreji za kar 26 odstotkov; številka 56.259 iz leta 2018 je presegla najvišjo iz leta 1978. Najbolj ogroženi so mladi in moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Kakšna je statistika v Sloveniji?

Po podatkih NIJZ je bila najpogosteje prijavljena spolno prenesena okužba s humanim papilomskim virusom (HPV), ki povzroča genitalne bradavice, lahko pa tudi raka materničnega vratu in tudi nekatere druge rake, saj se več kot polovica spolno aktivnih oseb pri nas okuži z vsaj enim od visokorizičnih genotipov HPV. Najpogosteje bakterijsko spolno prenesena okužba je klamidijska; ima jo približno vsak dvajseti spolno aktivni prebivalec Slovenije v starosti od 20 do 29 let. Klasičnih okužb, kot sta sifilis in gonoreja, je nesorazmerno več med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Kateri so tipični telesni znaki spolne okužbe?

Predvsem se kažejo na zunanjih spolnih organih kot srbečica, rdečica, srbenje, pekoča bolečina pri uriniranju, izcedek.

Najboljša preventiva sta uporaba kondoma in monogamnost, torej predanost zgolj enemu zanesljivemu spolnemu partnerju. Po drugi strani so mladi z vseh strani bombardirani s filmi in videospoti o tem, da niso kul, če ne preizkusijo čim več partnerjev – kot bi okušali nove okuse sladoleda. Kondomi pa lahko po drugi strani dajejo med intimnimi telesnimi odnosi občutek tujosti, nepristnosti doživljanja.

Spolnost je področje s širokim poljem različnih vplivov od medijev do vere. Pomembna vpliva sta predvsem elektronski mediji in vrstniki, ki pa pogosto dajeta napačno in izkrivljeno sliko. Spolnost ni omejena zgolj na penetrativni akt, ampak je intimni odnos tudi vse prej in potem. Intimnost vsebuje bližino, kreativnost, smeh, pa tudi zmedenost, napake in nesporazume. Zanimivo, da je večina mladih, ki je imela zgoden spolni odnos, povedala, da ni imela dovolj informacij o spolnosti in ji je žal; da bi imela prvi spolni odnos kasneje in bi se bolj zaščitila. Mimogrede, tudi kondomi so na voljo v okusih različnih sadežev, vanilje in čokolade.



V sporočilu za javnost ste izpostavili, da nezaščiten spolni odnos ne prinaša le tveganja za telesno zdravje – v nekaterih primerih povzroča tudi neplodnost – temveč vpliva na duševno zdravje. Kako se to kaže v praksi?

Spolnost je pomemben, sestavni del življenja in jo je treba obravnavati večdimenzionalno. Povezana je lahko s skrbmi, različnimi težavami in motnjami v duševnem zdravju. Lahko vodi do sramu, izgube pozitivne samopodobe in motenj v medsebojnih odnosih. Zlorabo psihoaktivnih substanc in težave z duševnim zdravjem, kot je denimo manija, pa povezujemo z namernim iskanjem tveganih nezaščitenih spolnih praktik ali celo spolnim nasiljem.

Po raziskavi NIJZ srednješolci kljub obilo informacijam, ki so dostopne na vsakem koraku, premalo poznajo tveganja. Večina si ne želi toliko poučevanja v šolah in drugje, temveč v prvi vrsti dobre nasvete staršev. Kako naj se tega pomembnega pogovora lotijo in kdaj ter kako so lahko odraščajočim otrokom vedno na voljo, ne da bi bili vsiljivi? Ali še velja, naj se oče pogovori s sinom in mama s hčerko?

Spolna vzgoja se začne že v nosečnosti in v najbolj zgodnjih letih predvsem z odnosom staršev, z medsebojnim spoštovanjem ter neverbalnim odnosom do telesa in spolnosti. Pomembna sta pozitivno stališče, odprtost ter da otroci čutijo polje zaupanja in ne postanejo zafrustrirani oziroma nimajo občutka, kot da so naredili kaj narobe. Seveda pa potrebujejo tudi konkretne informacije, ki jih podajamo starosti primerno. In upamo, da smo jih dovolj opremili za življenje, ki jih čaka, da se bodo lahko čim bolj izognili vsem tveganjem in uživali v vseh lepih stvareh, ki jih prinaša. Nikoli ne bomo s svečo zraven in odločitev bo vedno v njihovih rokah.