Po taki hrani zahrepenimo, kadar so naša čustva oziroma organski sistem v neravnovesju. In marsikdaj, ko smo utrujeni, si zaželimo nekaj sladkega. Če bi telo res potrebovalo takšno hrano, ne bi bili po vsakem mastnem obroku še bolj izžeti kot prej in po vsakem sladkem priboljšku še bolj utrujeni. Morda ne tisti trenutek, ko bi dobili gore sladkorja, kmalu po tem pa zagotovo. In čez nekaj časa bi spet zahrepeneli po nečem podobnem. To je začarani krog, ki kaže na neravnovesje v sistemu, ko se konstruktivni cikel petih elementov: lesa, ognja, zemlje, kovine, vode in z njim povezanih organov, to so jetra, srce, vranica, pljuča, ledvice, spremeni v destruktivnega. To se začne kazati tako telesno kot čustveno. 

Lahko jemo najbolj zdrava živila, a če smo nenehno v stresu in uživamo hrano v stresnem okolju ali živimo z ljudmi, ob katerih nismo sproščeni, če imamo v sebi polno negativnih čustvenih vzorcev, nam tudi zdrava hrana ne bo kaj dosti pomagala. 

Čustva in telo

Naučiti se moramo ločevati med čustvenimi in telesnimi potrebami. Načelo »jej hrano, ki ti ustreza« drži, ampak hrano, ki ustreza potrebam telesa, ne čustvenim stanjem in potrebam. Telo nam različno kaže, kaj mu ugaja in kaj ne. Vsakič ko smo po obroku nejevoljni, razdražljivi, v morebitnih bolečinah ali utrujeni, mu sestava obroka ni ustrezala. Namesto da bi s hrano dobilo energijo in nov zagon, mora porabiti še več energije, da jo sploh lahko predela. In ne samo to. Porablja tudi našo izvorno energijo, ki nam je dana ob rojstvu in je izredno pomembna za nas. Prav tako nam odgovarja z našim počutjem. 

Če se po določeni hrani vedno znova počutite slabo, vam telo pošilja jasne signale, da morate spremeniti dieto. Foto: Iakov Filimonov/Shutterstock

Strah pred boleznijo

Bojimo se, da bi zboleli. Telo ne deluje tako, da zboli z danes na jutri, ampak se neravnovesja, fizična in čustvena, dolgo nalagajo v našem sistemu. In ravno čustvena stanja izredno vplivajo na stanje organizma, saj je vsak notranji organ povezan s točno določenim čustvenim stanjem: radostjo, strahom, skrbmi, jezo, žalostjo.

Lahko jemo najbolj zdrava živila, a če smo nenehno v stresu in uživamo hrano v stresnem okolju ali živimo z ljudmi, ob katerih nismo sproščeni, če imamo v sebi polno negativnih čustvenih vzorcev, nam tudi zdrava hrana ne bo kaj dosti pomagala. Kmalu bo nastalo neravnovesje v sistemu. Lahko si kdaj privoščimo kaj, za kar sicer vemo, da našemu organizmu ne ustreza, ampak če v tistem trenutku to pojemo z radostjo in užitkom, si ne bomo naredili škode. Zato je treba gledati tako na čustvena stanja kot prehrano. Če ali eno ali drugo dolgo ni v ravnovesju, se bo to kmalu začelo kazati na telesu, bodisi z bolečino kot opozorilnim znakom bodisi z resnejšo boleznijo kot še večjim opozorilnim znakom. 


Potrebna je sprememba

Težave in bolezni so zgolj opozorilo, glas naše duše, ki nam pravi, da je potrebna sprememba. Nič se ne zgodi samo od sebe, pa naj še tako verjamemo v višje sile. Lahko ves čas prosimo in se zatekamo k nekomu, naj nam pomaga, ampak če sami ne bomo naredili spremembe, če bomo še vedno delovali po starem sistemu, nam prav nihče ne bo mogel pomagati, zato se je najbolje držati reka Pomagaj si sam in pomagal ti bom.

Če dolgo uživamo živila, ki v sistemu povzročajo blokade, ali če dlje ohranjamo določena negativna čustvena stanja, se bo torej kmalu začelo kazati neravnovesje. Bodisi z utrujenostjo, glavoboli, slabim počutjem bodisi bolečinami v sklepih ali mišicah. Hitro sledi tudi neravnovesje čustev, denimo pretiran strah, če so naše ledvice oslabljene. Morda smo pretirano jezni in agresivni. In nasprotno, če dlje ohranjamo določeno negativno čustvo, nastane neravnovesje tudi na organskem sistemu. Na vrsti smo mi, da napravimo spremembe, ki so potrebne, če seveda nismo že začeli. Da se zazremo vase in pogledamo, kaj je treba narediti oziroma spremeniti. Kje smo in kako se počutimo tam, kjer smo? Kaj bi bilo treba narediti? Katera čustvena stanja povzročajo bolečino? Odgovori pridejo vedno, če jim zares prisluhnemo. 

Si pripravljate hrano jezni ali nejevoljni? Tudi to lahko povzroči, da se po zaužitem obroku, četudi je skuhan doma, počutite slabo. Foto: LarsZ/Shutterstock

Prisluhnite sebi

Moj namen ni, da ljudem govorim, česa ne smejo jesti in kaj lahko, saj ni vsa hrana in vsako živilo za vse enako. Pomembno je, da se vsakdo nauči prisluhniti svojemu telesu, da začne razvijati odnos s sabo in stopi v stik s svojimi resničnimi čustvi in občutki v sebi. Vse rane in nepredelane travme povzročajo neravnovesje na organskem sistemu, zato pripravljam tudi osebno mešanico Bachovih cvetnih esenc, da se lahko ranjeni deli zacelijo in čustvena stanja znova uravnovesijo.

Vse ima svoj vzrok, svoj izvor. Ni vsaka pot za vse enaka, ampak ima vsak svojo pot. Tako kot niso vsi ljudje za vse enaki. Zato rečem, naj vsak posameznik sam začuti, kaj potrebuje, in gre po pomoč ali nasvete tja, kjer začuti, da bi bilo zanj dobro. 


* Alja Gregor je dipl. delovna terapevtka, terapevtka Bachove cvetne terapije, tradicionalnega kitajskega zdravilstva – dietetike.