To so znaki možganske kapi in kako ukrepati

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Ker je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve žile ali krvavitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov. Kar tretjina oseb možgansko kap utrpi v aktivnem življenjskem obdobju. Zgodi se lahko kadar koli in kjer koli, vendar bi skoraj vse lahko preprečili, ob današnjem svetovnem dnevu opominjajo strokovnjaki. 

Foto: Metamorworks/Shutterstock

Ogromno Slovencev nosi posledice kapi  

Možganska kap, ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni, ni zgolj med vodilnimi vzroki smrti, zelo pogosta posledica je invalidnost, saj ima 40 odstotkov bolnikov po njej zmerne, od 15 do 30 odstotkov pa hujše težave pri delovanju, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih opravil. »Okoli 20.000 bolnikov živi s posledicami možganske kapi in nedvomno so ranljiva skupina,« je izpostavila prim. Tatjana Erjavec, dr. med. spec. int., podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, ki je na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije delila izkušnje z uporabo spletnih aplikacij in medijev v kroničnem obdobju po možganski kapi med pandemijo. 

Če ne ukrepamo, ne bo bolje

Geslo letošnjega svetovnega dneva možganske kapi je Minute lahko rešijo življenja, s čimer nas prav vse svari, da šteje vsaka minuta, in obenem nagovarja k temu, da znamo prepoznati ključne znake in pravilno ter takoj ukrepamo. Namreč, morda prizadeti katerega od opozorilnih znakov možganske kapi ne zazna ali se ne more odzvati, zato morajo nemudoma ukrepati svojci in poklicati reševalno službo. »Ne čakajmo, saj ne bo bolje, če ne bomo ukrepali. Zamujenega časa ni mogoče nadomestiti in okvara pri bolniku ostane za vse življenje,« je opozoril prim. Matija Cevc, dr. med. s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo topljenjem krvnih strdkov iz zamašenih žil – vendar ne pozneje od štirih ur in pol po jasnem nastopu in prepoznavi znakov in simptomov možganske kapi –, je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti. 

Foto: April stock/Shutterstock

Znaki za alarm

Geslo Minute lahko rešijo življenja je zelo povedno. V zadnjem letu in pol se je namreč bolj kot kadar koli izkazalo, kaj pomeni, če se bolniki ob akutnem življenjsko ogrožajočem dogodku ne obrnejo po pomoč pravočasno. »Pandemija covida-19 je povzročila pravo psihozo, ki žal še vedno traja. Že lani smo ob svetovnem dnevu možganske kapi zelo poudarjali, naj se ne zanemarja črka M iz akronima GROM, saj je čas med dogodkom in začetkom zdravljenja čas med preživetjem in smrtjo oziroma invalidnostjo,« je jasen Matija Cevc. »Za čim uspešnejše zdravljenje poleg minute, ki opozarja, da je nemudoma treba poklicati 112, ne smemo zanemariti znakov za možgansko kap, kot so prehodna govorna motnja, oslabelost okončine in povešen ustni kot. To je alarm, ki opozarja, da se nekaj dogaja, in je treba čim prej do zdravnika, saj bosta hitra diagnostika in ukrepanje preprečila katastrofo, ki lahko opozorilu sledi. To je prepozno prepoznana in zdravljena možganska kap.« 

Več predpisanih zdravil, slabše je

Stroka ugotavlja, da pri prvih izraženih znakih možganske kapi ljudje čakajo, da jim bo odleglo, in odlašajo s takojšnjim obiskom zdravnika. Znake nemalokrat pripisujejo drugim prehodnim zdravstvenim težavam. Matija Cevc je poudaril pomen zdravljenja drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so grožnja za nenadni dogodek. To so neurejen krvni tlak, motnje v presnovi maščob in sladkorna bolezen ter ne nazadnje tudi nereden srčni utrip. »Za vse te bolezni imamo danes na razpolago odlična zdravila, s katerimi lahko v veliki meri preprečimo neželene zaplete. Seveda jih je treba redno jemati.« Ta člen v tako imenovani verigi preživetja nedvomno terja izboljšanje. »Številne raziskave kažejo, da so bolniki takoj po akutnem dogodku še kar sodelujoči, bolj ko se dogodek odmika, bolj pozabljajo na potrebna zdravila. Po šestih mesecih se število tistih, ki zdravila še jemljejo redno, kar razpolovi. Več ko imajo predpisanih zdravil, slabše je.«