To so blagodejni učinki petja, ki vas bodo presenetili
S petjem se prvič srečamo že v najzgodnejšem obdobju življenja. Mame namreč dojenčkom pogosto pojejo z namenom, da jih umirijo in zazibljejo v spanec.
Kasneje nam petje predstavlja predvsem obliko zabave, izražanja in druženja. Lotimo se ga lahko samostojno ali v družbi, amatersko ali profesionalno; pri tem pa ne gre zgolj za prijetno dejavnost, temveč ima to, kot dokazuje znanost, številne blagodejne učinke na naše počutje in zdravje.
Zmanjšanje ravni stresa
Med petjem dihamo bolj globoko kot običajno, zaradi česar pride do popolne izmenjave kisika v pljučnih celicah, srčni utrip se upočasni, žile se razširijo, posledično pa se zniža krvni tlak. Ko pojemo, se sproščajo endorfini, hormoni, ki so zasluženi za občutke sreče in evforije. Težave za tisti čas odmislimo, telo pa se sprosti. V znanstveni raziskavi iz leta 2017 so udeležencem merili raven stresnega hormona kortizola pred petjem in po njem. Po petju je kortizol opazno upadel.
Zdravljenje težkih čustev
Raziskave kažejo, da se s težkimi čustvi in občutki lažje spopademo, če izberemo pesem, katere besedilo se v čim večji meri ujema z našim razpoloženjem in jo čim večkrat zapojemo. S tem bomo lažje predelali težke izkušnje iz preteklosti in sprožili proces zdravljenja.
Leta 2018 je bila v Združenem kraljestvu na ljudeh z duševnimi težavami opravljena raziskava. Izkazalo se je, da se je njihovo zdravstveno stanje po izvedbi pevskih delavnic bistveno izboljšalo.
Petje se je izkazalo tudi za dobro podporo ljudem, ki žalujejo. Študija iz leta 2019, ki je bila opravljena s strani BMJ Supportive & Palliative Care, je preučevala žalujoče, ki so v zadnjih petih letih izgubili ljubljeno osebo. Prva polovica kandidatov se je več tednov zapored za 90 minut tedensko udeležila zborovskega petja, druga polovica pa ne.
Po 24 tednih od začetka raziskave je prva skupina žalujočih izkazovala boljše splošno počutje in blažje simptome depresije od skupine, ki se s petjem ni ukvarjala.
Boljše delovanje imunskega sistema
Če redno pojemo, so dihalne poti bolj odprte, s čimer se zmanjšajo možnosti za razvoj prehlada ali gripe. V študiji iz leta 2004 so preučevali dve skupini ljudi; prva skupina je pela, druga pa je zgolj poslušala glasbo.
Ugotovljeno je bilo, da tako poslušanje glasbe kot petje vplivata na znižanje ravni stresnih hormonov, vendar se je samo ob petju izboljšalo tudi delovanje imunskega sistema. Med petjem se je namreč povečala raven imunoglobulina A, ki se telesu pomaga ubraniti pred okužbami.
Večji občutek pripadnosti in povezanosti
Petje v skupini zmanjšuje občutke izoliranosti, po drugi strani pa se ob tej dejavnosti tako kot med igralci v ekipnih športih krepijo občutki povezanosti, pripadnosti in empatije. Izsledki raziskave iz leta 2014, v katero je bilo vključenih nekaj več kot 11.000 šolarjev, so pokazali, da so otroci, ki so se nekaj časa redno ukvarjali s petjem, razvili močen občutek skupnosti in pripadnosti.
PREBERITE ŠE -> Manj stresa, boljše duševno zdravje (in drugi razlogi, zakaj je ples tako dobra oblika vadbe)
Višji prag za bolečino
Tudi ta pozitiven učinek petja se navezuje predvsem na petje v skupini. Po mnenju strokovnjakov je zvišanje praga bolečine oz. drugačno dojemanje le-te posledica občutkov pripadnosti skupini, ki se razvija ob skupinskem petju. Podobnih koristi naj bi bili deležni tudi pri bobnanju ali plesu v skupini, medtem ko zgolj skupinsko poslušanje glasbe s tega vidika ni učinkovito.
Manj smrčanja
Zanimivo je, da lahko petje služi tudi kot zdravilo za smrčanje ali pa tega vsaj nekoliko ublaži, na kar kažejo izsledki študije, ki je bila izvedena leta 2008. Pokazala je, da ljudje, ki redno pojejo, bistveno manj smrčijo. To je verjetno posledica drugačnega in bolj zdravega načina dihanja, ki se razvije z rednim petjem. Do enakega učinka naj bi prišlo tudi pri ljudeh, ki igrajo na pihala.
Boljše delovanje pljuč
Globoko dihanje in večji nadzor nad mišicami dihalnega sistema, ki spremljata petje, izboljšujeta tudi splošno delovanje pljuč. Znanstvene raziskave so pokazale, da so dihalne tehnike, ki jih uporabljamo pri petju, ugodne tudi za ljudi s kronično pljučno boleznijo, astmo in multiplo sklerozo. Kljub temu da petje samo po sebi ne zdravi teh stanj, pa ugodno vpliva na delovanje dihalnih mišic.
PREBERITE ŠE -> Kaj, če bi delali manj in tako dosegli boljše rezultate
Ugoden vpliv na možgane
Med govorjenjem uporabljamo zgolj levo polovico možganov, medtem ko sta med petjem aktivirani tako leva kot desna možganska hemisfera. Petje lahko še posebej koristi ljudem z okvaro katerega od možganskih centrov, saj pospeši njegovo regeneracijo in vzpostavlja povezave med različnimi možganskimi centri.
Petje naj bi bilo priporočljivo tudi za ljudi z demenco, saj izboljšuje tako kratkoročni kot dolgoročni spomin. Študije so pokazale, da ljudje, ki se sicer težje spomnijo dogodkov iz preteklosti, besedila pesmi velikokrat ohranijo v spominu. Petje pesmi iz mlajših let jim hkrati lahko predstavlja izhodišče, da se spomnijo tudi drugih situacij, povezanih z obdobjem, ko so poslušali določeno pesem.
Drugi pozitivni učinki
Petje lahko pomaga izboljšati tudi govorne sposobnosti, zato se priporoča ljudem, ki trpijo za govornimi težavami nevrološkega izvora. Pri petju namreč podaljšujemo glasove v vsaki besedi, s tem pa izgovorjava teh postane lažja. Petje izboljšuje tudi delovanje srčno-žilnega sistema, še posebej priporočljivo pa je za posameznike z avtizmom, Parkinsonovo boleznijo in afazijo po možganski kapi.
