To se bo zgodilo z vašo kožo, če boste pojedli preveč korenja
Navadno korenje (Daucus carota) je vsem znana vrsta zelenjave, ki spada v rod korenje in v družino kobulnic. Prepoznamo ga po značilnih listih, ki zrastejo do 50 centimetrov visoko, njegova debela korenina, ki raste pod zemljo, pa je užitna, zato jo jemo tako ljudje kot živali. Zaradi vsebnosti karotenov je ta oranžne barve.
Domovina te vrtnine naj bi bila Evropa. V srednjem veku naj bi ga vzgojili Nizozemci, v 17. stoletju pa se je začelo gojiti različne sorte korenja. Tako je danes moč najti korenje v najrazličnejših barvah; od oranžne in rumene do bele, rdeče in celo vijolične. Kljub temu da korenje lahko uživamo vse leto, pa je najslajše tisto, ki dozori zgodaj poleti.
Če ga pojemo preveč, se koža obarva v oranžno barvo
Korenje lahko uživamo surovo, kuhano, pečeno ali dušeno. Lahko ga naribamo ali narežemo na tanke rezine in ga dodamo številnim jedem, kot so solate, juhe, enolončnice in kolači. Iz njega lahko pripravimo tudi zdravilen korenčkov sok, tega pa lahko obogatimo tudi z dodatkom drugih vrst zelenjave in sadja. V nasprotju z večino druge zelenjave je korenje bolj hranljivo, če ga prej toplotno obdelamo, kot če ga jemo presnega. S toplotno obdelavo se namreč iz njega sprosti ujeti betakaroten.
Seveda je najbolj zdravo uživati korenje, ki smo ga pridelali sami ali izhaja iz ekološke pridelave. V eni od raziskav je bilo namreč ugotovljeno, da korenje iz intenzivne pridelave vsebuje večje količine organskih fosforjevih pesticidov, kot bi bilo dovoljeno. Omenjeno sredstvo se sicer uporablja za zatiranje korenjeve muhe. Tako je priporočljivo, da korenje, ki ste ga kupili v trgovini, pred uporabo temeljito operete, nastrgate in obrežete oba konca.
Najbolj okusno je tisto korenje, ki je čvrsto, gladko, ravne oblike in intenzivno oranžne barve. Pri tem listi ne smejo biti uveli, potemneli, plesnivi ali nagniti. Preden ga shranite, obrežite liste, zavijte ga v plastično vrečko ali papirnato brisačo ter ga v pokriti plastični škatli shranite v hladilnik ali shrambo.
Ljudje z alergijo na cvetni prah morajo biti pozorni, saj bi se lahko pri njih po zaužitju korenja pojavila alergijska reakcija. Prav tako ni dobro pretiravati s količino zaužitega korenja, saj se lahko v tem primeru koža – še posebej na dlaneh in podplatih – obarva v oranžno barvo. Ta učinek sicer ni škodljiv in sčasoma izgine sam od sebe.
PREBERITE ŠE -> Recept za pripravo korenjevega golaža
Zmanjšuje tveganje za možgansko kap, sivo mreno in nekatere vrste raka
Korenje se sicer ponaša z bogato vsebnostjo rudnin in vlaknin. Vsebuje vitamine A, B6, B9, C in K ter betakaroten, niacin, železo, mangan, fosfor in kalij. V njem je tudi pektin, ki pomaga varovati želodčno in črevesno sluznico. Karotenoidi so sicer zelo koristni za zdravje, saj delujejo kot antioksidanti. Korenje vsebuje zelo malo maščob in beljakovin. Ogljikovi hidrati predstavljajo približno deset odstotkov tega živila, ti pa so sestavljeni iz škroba, vlaknin in enostavnih sladkorjev.
Uživanje korenja je priporočljivo za vse, ki si prizadevajo za vitko postavo, sicer pa gre za živilo s številnimi blagodejnimi učinki na zdravje. Vitamin A, s katerim je ta bogat, je namreč ključen za lep in zdrav videz kože in las ter za dober vid; še posebej v mraku. Pri ljudeh s kroničnim pomanjkanjem vitamina A se namreč lahko razvije t. i. kurja slepota. Vitamin K igra ključno vlogo pri strjevanju krvi v primeru pojava ran in pri zagotavljanju zdravih kosti.
PREBERITE ŠE -> Na maslu pečen mlad krompir in korenje
Pri ljudeh, ki redno uživajo korenje, naj bi se v manjši meri razvili bolezni srca, možganska kap, siva mrena in nekatere vrste raka, še posebej pljučni. Prav tako naj bi se zmanjšalo tveganje za pojav raka mehurja, materničnega vratu, debelega črevesja, prostate, grla, požiralnika in dojk. Redno uživanje korenja naj bi pripomoglo k boljši krvni sliki in k znižanju slabega holesterola. Korenje ščiti tudi pred okužbami grla, mandljev, sinusov in dihalnih organov. Izboljšuje zdravje kosti in zob.
V ljudskem zdravilstvu naj bi bilo korenje uporabno v najrazličnejše namene. Če imate težave s srbečo kožo, naj bi jo spirali z vodo, v kateri se je pred tem kuhalo korenje (seveda ko se ta ohladi). Pitje korenčkovega soka naj bi pomagalo blažiti kašelj, redno uživanje korenja pa naj bi svetovali tudi sladkornim bolnikom.
