To je razlog, zakaj riža ne bi smeli uživati prepogosto
Riž je enoletna rastlina, ki zraste do dva metra visoko, za optimalno rast pa potrebuje veliko vode. Riž obsega dve vrsti iz družine trav (Poaceae): bolj razširjena in znana je azijska Oryza sativa, poleg nje pa obstaja tudi afriška Oryza glaberrima. Danes poznamo okoli 1000 različic tega živila. Tako lahko v trgovini izbiramo med neoluščenim, divjimi različicami, indijskim basmati, tajskim jasminovim rižem in številnimi drugimi.
Riž izvira iz Azije, kjer naj bi ga začeli gojiti že pred 7000 leti. Šele okoli leta 1500 so ga začeli uporabljati tudi na Balkanu, kamor so ga zanesli Turki. Kitajci so nori nanj in znano je, da ga vključujejo v skoraj vse obroke. Na evropski ravni je največja pridelovalka riža Italija.
Rjavi riž vsebuje več vlaknin, vitaminov in mineralov
V kulinariki je vsestransko uporaben, saj ga, če ga skuhamo v vodi ali na mleku, lahko jemo samostojno, lahko pa iz njega pripravimo različne jedi, kot sta rižota in rižev narastek. Dobro se obnese v kombinaciji z mesom, morskimi sadeži, zelenjavo ali gobami, z njim pa lahko polnimo tudi krvavice, papriko ali zelje. Dodajamo ga lahko tako slanim kot sladkim jedem. Pred uporabo ga speremo pod tekočo vodo, s čimer z njega odstranimo morebitno umazanijo, polnozrnati riž pa je priporočljivo namakati čez noč.
Približno 75 odstotkov riža sestavlja škrob, sedem odstotkov beljakovine in 0,5 odstotka maščobe. V njem so tudi vlaknine; teh je v rjavem (polnozrnatem) rižu več kot v belem. Ker ne vsebuje glutena, ga lahko jedo tudi ljudje, ki trpijo za celiakijo. Ponaša se z vsebnostjo nekaterih B vitaminov, v njem pa so tudi cink, železo, kalcij, natrij in kalij. Rjavi riž poleg tega vsebuje tudi mangan, selen in magnezij.
PREBERITE ŠE -> Rižota z bučo in bučnim oljem
Veliko ljudi se sprašuje, kateri je bolj zdrav; beli ali polnozrnati riž. Kakšna je sploh razlika med njima? Ko polnozrnatemu rižu odstranimo ovojnico, dobimo beli riž. Rjavi riž ima več vlaknin, ki so sicer dobrodošle v prehrani, vendar lahko ob njihovem presežku pride do prebavnih motenj, zato z njimi ni dobro pretiravati. V polnozrnatem rižu je več vitaminov in mineralov, saj so ti prisotni tudi v ovojnici, medtem ko je beli riž običajno umetno obogaten z nekaterimi hranili (kot so folati in železo). Rjavi riž vsebuje tudi več antioksidantov in esencialnih aminokislin.
Magnezij v rjavem rižu je ključnega pomena za krčenje mišic, tvorbo novih celic in razvoj kosti. Riž je ne glede na različico še posebej priporočljiv za športnike in za ljudi, ki opravljajo težko intelektualno delo, saj je znan po tem, da izboljšuje kognitivne sposobnosti.
PREBERITE ŠE -> 6 nasvetov kuharja za popolno rižoto
Problematična je vsebnost arzena
Ker ima rjavi riž nižji glikemični indeks, je za razliko od belega primeren tudi za sladkorne bolnike. Uživanje polnozrnatega riža naj bi zmanjšalo tveganje za razvoj bolezni srca in možgansko kap, medtem ko beli riž nima tega vpliva. Rjavi riž nam je lahko v pomoč pri hujšanju. Po drugi strani je beli riž lažje prebavljiv in bolj primeren za ljudi, ki imajo težave z zgago.
Ne glede na to, ali govorimo o belem ali rjavem, pa riža ni priporočljivo imeti na jedilniku prepogosto, kar še posebej velja za otroke. Gre namreč za rastlino, ki je zmožna skladiščiti večje količine arzena iz okolja (iz tal in vode). Arzen sodi med težke kovine in se čez čas preko živil, ki so z njim kontaminirana, postopoma kopiči v našem telesu. S tem se poveča tveganje za razvoj raka, srčnih bolezni, sladkorne bolezni, negativno pa lahko vpliva tudi na delovanje možganov.
S tega vidika je bolj priporočljivo uživati beli riž, saj ga ta vsebuje manj. Sorte, ki naj bi vsebovale najmanjše količine arzena, so basmati riž, jasminov riž in riž, pridelan v himalajski regiji. Pomembno je tudi, da riž pred pripravo vedno sperete pod tekočo vodo – s tem boste vsaj do določene mere odstranili tudi to škodljivo snov.
