Te divje sadeže se splača poznati in nabirati, vsebujejo ogromno vitamina C
Kosmulje
Izvirajo iz sredozemskih dežel, nekoč pa so bile poleg rdečega ribeza najbolj zastopano grozdičje na slovenskih vrtovih. Danes jih marsikdo sploh ne pozna, saj jih v trgovinah ali na tržnici skoraj ne prodajajo.
Zdravje: vsebujejo veliko silicija, ki vpliva na vezivna tkiva, saj omogoča razstrupljanje težkih kovin. Bogate so z vlakninami, ki učinkovito čistijo črevo. Provitamin A varuje sluznice in ščiti telesne celice, vitamin B6 pa je dober za presnovo beljakovin, živčevje in srce. Predvsem pa so bomba vitamina C, ki krepi imunski sistem, živčevje in možgane. Krepijo tudi ožilje, pomagajo pri krčnih žilah, vezivnem tkivu in proizvodnji hormonov. Pospešujejo še rast las in nastajanje zdravih kožnih celic.
Kulinarika: naredite lahko marmelado, odlične pa so tudi same ali kot dodatek k sladicam. Za zdrav zajtrk jih očistite in narežite ter vmešajte v jogurt, oslajen z medom.
Trnulje
Čudoviti plodovi črnega trna dozorijo šele s slano in mrazom v pozni jeseni. Po njih je dobila ime sama speča kraljična Trnuljčica. Arheološke najdbe dokazujejo, da so trnulje uporabljali že v kameni dobi, v jamah in poznejših bivališčih. Botanično naj bi bile predhodniki današnjih sliv, zato jim ponekod še danes rečejo tudi divje slive ali praslive.
Zdravje: vsebujejo sadne kisline, tanine, trsni sladkor, pektine in flavonoide. Bogate so z vitaminom C, imajo ga vsaj toliko kot limone in minerali. Grenčične snovi v trnuljah delujejo diuretično in protivnetno. Prav tako krepijo in čistijo kri in blagodejno vplivajo na prebavila.
Kulinarika: lahko jih uživamo zelo različno, od svežih do marmelad in sokov. Sirup je znan po tem, da krepi želodec. Pripravimo ga tako, da dva kilograma trnulj skuhamo z malo vode in nato pretlačimo skozi sito. Dodamo jim še enako količino cvetličnega medu in vse skupaj prekuhamo. Dobljeni gosti sirup odpravlja tudi gnojne izpuščaje in razjede v ustih.
PREBERITE ŠE -> Robide: najboljši vir antioksidantov, vsebujejo to izredno zdravilno snov
Šipek
Imenujejo ga tudi pasja roža, ker so lubje korenine nekoč uporabljali proti ugrizu pobesnelih psov.
Zdravje: znan je predvsem po veliko vitamina C. Poleg tega vsebuje še sladkor, kalcij, kremenčevo, jabolčno, citronsko in jantarno kislino, magnezij in fosfor. Po ljudskem izročilu se uporablja za povečanje odpornosti, preprečevanje in zdravljenje prehlada, gripe in drugih bolezni z vročino, pomaga pri krvavečih dlesnih, koristi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam ter odpravlja utrujenost in splošno oslabelost. Vsebuje sestavine, ki delujejo protibolečinsko in protivnetno ter sodelujejo pri naravni obnovi sklepnega hrustanca, zato je izjemno zdravilen tudi za vse sklepe in vretenca v telesu. Prav tako čisti kri in preprečuje nastanek ledvičnih kamnov, saj pospešuje izločanje seča.
Kulinarika: Šipkov čaj je odličen pri prehladu, pomaga pa tudi pri kroničnih boleznih mehurja. Njegova posebnost je, da šipek potopimo v mrzlo vodo in jo pustimo vreti približno deset minut.
Drnulje
Gotovo ni naključje, da obstaja rek »zdrav kot dren«, njegovi plodovi drnulje so namreč izredno zdravilni.
Zdravje: vsebujejo ogromno C in drugih vitaminov, pektine, rudnine, minerale ter vrsto zdravju naklonjenih sestavin. So odlične v boju proti prehladu in raznim virusom. Ljudsko zdravilstvo z drnuljami že od nekdaj uspešno znižuje povišano telesno temperaturo, zdravi prehlad, razkužuje grlo in dihalne poti ter čisti črevesje in celo ustavlja drisko.
Kulinarika: naredimo lahko kremasto sladko-kislo pikantno omako, ki je odličen preliv za sadne solate, slaščice ali celo meso. Drnulje najprej pretlačimo in prepasiramo, da odstranimo koščice, v nastalo maso pa dodamo sladko ali kislo smetano in katero koli od naštetih začimb, med, cimet, kardamon, janež, kumino, sveže sesekljan majaron, koper, ingver ali poper.
PREBERITE ŠE -> Slive spodbujajo delovanje hormona za hujšanje in vsebujejo eno najbolj zdravih snovi
Češmulje
So zreli plodovi grma češmina, katerega listi in skorja korenine se po ljudskem izročilu prav tako uporabljajo v zdravilne namene.
Zdravje: vsebujejo veliko organskih kislin, vitamina C in E, pektin, betakaroten ter mineralne snovi. So odlične za krepitev telesne odpornosti, pomagajo pa tudi pri prehladu, pljučnih boleznih, vnetem grlu, povišani telesni temperaturi in trdovratnem kašlju. Prav tako krepijo telo po infekcijskih boleznih in spodbujajo izločanje sluzi.
Kulinarika: Če si želimo okrepiti odpornost proti okužbam, poskusimo piti čaj iz češmulj. Žličko posušenih in zmečkanih jagod prelijemo s skodelico hladne vode in pustimo stati od šest do osem ur, najbolje čez noč, zjutraj odcedimo, dodamo žličko medu in popijemo.
Brinove jagode
Imajo razkuževalno lastnost, ki jo potrjujejo številne raziskave. Znanstveniki celo pravijo: »Kamor ne sežejo antibiotiki, sežejo brinove jagode.«
Zdravje: V lupini jagod so varovalne smole, eterična olja, organske kisline, dišeča kafra in flavonoidi. Vežejo odvečne maščobe že med prebavo v črevesju. Ker vsebujejo tudi večkrat nenasičene maščobne kisline, poskrbijo, da ostane holesterol v tekoči obliki. Uničujejo vnetne bakterije v mehurju in sečnih poteh, spodbujajo pa razvoj dobrih bakterij v črevesju. Uravnavajo raven hormonov, njihovo uživanje pa svetujejo tudi ženskam za boljši nadzor nad uhajanjem vode.
Kulinarika: So zelo aromatične, zato jih jedem dodajajmo previdno. Odlično se podajo k divjačini, divji perutnini, kislemu zelju in raznim omakam.
