Tako zdravi so ovseni kosmiči, priporočljivo jih je jesti vsak dan
Oves (Avena sativa) je rastlinska vrsta, ki spada v družino trav (Poaceae). Gre za enoletnico, ki zraste 20-150 centimetrov visoko in uspeva posamično ali v šopih. Ima votlo nerazvejano steblo brez listov in pokončno socvetje. Uporabna so predvsem njegova zrna. Za optimalno uspevanje potrebuje oves veliko sončne svetlobe in padavin. Dobro raste v tleh, ki so bogata z dušikom.
Divji oves so poznali že stari Grki in Rimljani, vendar so ga takrat obravnavali kot plevel. Oves je nekaj časa namreč veljal za nepriljubljeno rastlino, saj se je pogosto razrasel med ječmenom in s tem povzročil njegovo propadanje. Dolgo časa so ga uporabljali zgolj kot krmo za živino. Njegove zdravilne učinke so začeli odkrivati šele v srednjem veku. Tedaj so ugotovili, da ta, če ga uživamo kuhanega, spodbuja dobro prebavo. Poleg tega so s polaganjem ovsa na obolela mesta zdravili opekline.
Pietro Andrea Mattioli, italijanski zdravnik in naravoslovec, ki je živel v 16. stoletju, je zapisal, da je juha iz ovsene moke dobra proti kašlju in da oves pomaga odpravljati želodčne kamne. Poleg tega je ugotovil, da se oves zunanje lahko uporablja pri zdravljenju oteklin in čiščenju kože. Kuhan oves ali ovseno kašo so ljudje, še posebej v Angliji, na Škotskem in v Nemčiji, več stoletij uživali za zajtrk (še preden sta ju nadomestila kava in kruh). Danes ga gojijo skoraj po vsem svetu.
Ovsenim kosmičem lahko primešamo sadje, semena in oreščke
Oves je bogat z vitamini, minerali in antioksidanti, kot so polifenoli. V njem najdemo vitamine B1 (tiamin), B3 (niacin), B5 (pantotenska kislina) in B6 (piridoksin), prisotni pa so tudi mangan, fosfor, magnezij, baker, železo, cink in manjše količine kalcija.
Ovseni kosmiči vsebujejo 66 odstotkov ogljikovih hidratov, 17 odstotkov beljakovin, 11 odstotkov vlaknin in sedem odstotkov maščob. Ogljikove hidrate, ki jih najdemo v ovsu, uvrščamo med tiste zdrave, saj se v krvni obtok sproščajo postopoma, s čimer ne povzročajo hitrega dviga ravni krvnega sladkorja, ki ima lahko negativne učinke na organizem.
PREBERITE ŠE -> Zares dobri polpeti iz ovsenih kosmičev
V tem živilu najdemo tako topne kot netopne vlaknine, izmed katerih zaradi svojih koristnih učinkov še posebej izstopa beta-glukan. Ovseni kosmiči v primerjavi z drugimi žiti vsebujejo več maščob, med njimi pa so tudi nenasičene.
Ker ne vsebuje glutena, je oves dobra izbira tudi za ljudi s celiakijo, vendar morajo biti ti pri izbiri kosmičev previdni, saj se gluten v tovrstnih izdelkih vseeno lahko pojavi, če je oves uspeval v neposredni bližini pšenice ali pa je primešan drugim dodatkom, ki so prisotni v mešanici.
Oves je uporaben v različne namene. Z njim krmimo živino, uporabljamo pa ga tudi v prehrani. Kot zajtrk ga pogosto jemo v obliki ovsenih kosmičev, dodajamo ga pekovskim izdelkom, mislijem, granoli in kruhu. Če ga skuhamo v vodi ali mleku, dobimo ovseno kašo.
Če kupujete ovsene kosmiče z namenom, da bi si zagotovili zdrav in polnovreden zajtrk, izberite tiste, ki so nepredelani in brez dodatka sladkorja ali umetnih sladil. Za izboljšanje okusa jim lahko primešate sadje, semena in oreščke.
PREBERITE ŠE -> Tako zdravilen je jogurt, vendar le pod temi pogoji
Pomirja živčni sistem, znižuje raven stresa in znižuje raven holesterola
Oves je uporaben tudi v prehranski industriji. Kot stabilizator je dodan na primer sladoledu. Najdemo ga tudi v kozmetični industriji, saj je znan po tem, da neguje kožo. Zaradi svojih blagodejnih učinkov je primešan tudi pripravkom za blaženje srbenja in draženja pri različnih kožnih obolenjih.
Oves sicer velja za eno najbolj zdravih žit, saj pomirja živčni sistem, znižuje raven stresa in blaži nespečnost. Zaradi vsebnosti topnih vlaknin znižuje raven škodljivega holesterola in sladkorja v krvi, zato je dobra izbira tudi za sladkorne bolnike.
Beta-glukan v njem pripomore k povečanju deleža dobrih bakterij v prebavnem traktu, izboljšuje prebavo in preprečuje zaprtje. Oves poleg tega ob rednem uživanju širi žile, s čimer se izboljša pretok krvi po telesu. Posledično se zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Izsledki neke znanstvene študije, ki so jo izvedli na nekaj manj kot 60.000 Dancih, so pokazali, da rž in oves ugodno vplivata na zdravje srca, medtem ko pšenica ne.
Oves je dobra izbira tudi pri hujšanju, saj zmanjšuje tek in upočasni prebavo. Za razliko od številnih drugih živil ga je priporočljivo uživati prav vsak dan. Neka študija je pokazala, da imajo otroci, ki redno uživajo oves, bistveno manjše možnosti, da bi zboleli za astmo, od tistih, ki ga ne. Poleg tega je oves v primeru zunanje uporabe učinkovit pri zdravljenju vnetij in srbečice.
