Leča: temna plat priljubljene stročnice, o kateri se premalo govori
Leča je v zadnjih letih zelo priljubljena stročnica, ki se zaradi vsebnosti beljakovin še posebej priporoča vegetarijancem in veganom kot alternativo mesu in mlečnim izdelkom, iz nje pa izdelujejo tudi brezglutenske testenine in kruh, saj ne vsebuje glutena. Izvira iz Azije, kjer je še danes vsakodnevno živilo, redno na krožnikih Indijcev in prebivalcev Bližnjega vzhoda.
Poznamo več sort leče; od zelene, rumene in rdeče do črne. Ker ni zahtevna za pripravo in je cenovno ugodna, poleg tega pa vsebuje precej beljakovin, se oglašuje kot zdravo živilo, ki dobro nasiti, a ne redi, raziskave doslej pa so celo pokazale, da uživanje leče vpliva na znižanje slabega holesterola v krvi.
Vse lepo in prav, a leča ima tudi temno plat, o kateri se premalo govori. Prav ta obljuba, da vsebuje veliko beljakovin, s katerimi lahko nadomestimo mesne in mlečne izdelke, je namreč nepopolna, opozarjajo strokovnjaki iz Indije, kjer je leča skoraj v vsaki tradicionalni jedi, prebivalci Severne Indije pa jo uživajo tudi po dvakrat na dan.
Nepopolne beljakovine
V 100 gramih leče je samo okrog 8,8 grama beljakovin, poleg tega pa se ne absorbirajo v naše telo v sto odstotkih (kot denimo v primeru beljakovin iz jajc ali sirotke), pravijo prehranski strokovnjaki iz Indije in dodajajo, da človeško telo izkoristi le med 70 in 80 odstotki beljakovin iz leče.
Glede na prehranska priporočila bi povprečna oseba, ki opravlja pretežno sedeče delo, na dan potrebovala 0,8 g beljakovin na kilogram svoje teže. To pomeni, da bi morala povprečna ženska zaužiti okrog 50 g beljakovin na dan. Če torej uživate samo lečo, jo boste morali pojesti ogromno, da zadostite tem potrebam, s tem pa boste žal tudi povečali vnos ogljikovih hidratov, saj jih leča vsebuje več kot beljakovin (na 100 gramov okrog 17 gramov).
PREBERITE ŠE -> Temu rastlinskemu mleku bi se morali izogibati (in kaj je boljša alternativa)
Poleg tega lahko leča (zlasti v večjih količinah) vpliva tudi prebavne motnje, saj vsebuje veliko vlaknin, ki povzročajo napihnjenost, vetrove in celo prebavne krče. Čeprav nezanemarljivi pa ti simptomi še zdaleč niso edini problem prehrane bogate z lečo.
Beljakovine, ki jih najdemo v leči, so namreč tudi »nepopolne«, pravi indijska nutricionistka Dr. Smriti Jhunjhunwala. To pa zato, ker ne vsebujejo vseh aminokislin, ki so nujno potrebne za delovanje našega organizma. V leči manjkata metionin in cistein, ki spadata med esencialne aminokisline. »Naše telo esencialnih aminokislin ne more proizvesti samo, zato jih moramo zaužiti s prehrano,« razloži Dr. Jhunjhunwala.
Kaj je torej rešitev?
Če imate radi lečo, vam je ni treba povsem črtati z jedilnika (razen če ste alergični – alergija na lečo namreč v Evropi postaja bolj pogosta kot alergija na arašide). Je pa dobro, da se ne zanašate zgolj na to stročnico kot na glavni vir beljakovin.
Dr. Jhunjhunwala priporoča, da lečo kombinirate z drugimi živili, ki so bogata z vsemi esencialnimi aminokislinami – takšen je denimo grški jogurt, ki tudi zelo ugodno vpliva na prebavo.
Če ne jeste mesa in mlečnih izdelkov pa leči dodajte polnozrnate žitarice ter semena (zlasti chia in konopljina semena) ali pa jo nadomestite z beljakovinami bogato sojo in tofujem ali fižolom.
