Spomladanska resa ali erika (Erica carnea) je do 30 centimetrov visok gosto olistan grmiček s tankimi, a žilavimi stebli. Drobni podolgovati listi spominjajo na iglice dreves iglavcev. Zvonasto oblikovani cvetovi so razporejeni po vejicah v grozdasta socvetja. Rožnati, rožnatordeči ali beli cvetovi cvetijo od januarja do aprila. Resa raste skoraj po vsej Sloveniji, najraje na sončnih legah svetlih iglastih gozdov, dobro uspeva tudi na apnenčastih tleh. Ni pa le lepa, temveč je tudi zdravilna.

Spomladanska resa (Erica carnea) Foto: Thijs de Graaf/Shutterstock

Resa vsebuje polifenolne snovi flavonoide, rastlinske kisline, minerale in čreslovine. Je staro zdravilno zelišče, ki se uporablja predvsem za zdravljenje težav z mehurjem in ledvicami, saj spodbuja izločanje seča in s tem deluje razstrupljevalno. Je diuretik in antiseptik, ki razkužuje sečne poti. Pomaga pri prehladnih in revmatičnih obolenjih, protinu in diareji, čisti kri. Resini izvlečki so tudi pogosto sestavina v organskih kozmetičnih izdelkih. 

Zdravilni resin čaj 

Resin čaj je učinkovito zdravilo za izpiranje vnetih oči, obkladki pa za lajšanje kožnih bolezni. Pitje čaja pred spanjem deluje pomirjevalno. Priporočljive so tri skodelice dnevno. Za čaj naberemo cvetove skupaj z zgornjim delom poganjkov, na katerih se razvijajo. Sveže ali posušene liste in cvetove prelijemo z vrelo vodo ter pustimo stati do sedem minut. Poparek pred zaužitjem precedimo. 

Posušeni cvetovi in listi rese so v čaju zelo zdravilni. Foto: Chamille White/Shutterstock

Resa ni enako vresa 

Spomladanska resa je na prvi pogled zelo podobna jesenski vresi (Calluna vulgaris), ki je nekoliko večja. Grmički jesenske vrese so marsikje privlačna podrast borovih gozdov. Vresa prekriva velika območja zakisanih, pustih tal in tudi visokih barij. Takšne resave lahko odenejo celotne pokrajine v privlačno škrlatno rdečo preprogo. Dobro uspeva na pustih, zakisanih tleh tudi na višjih nadmorskih višinah, svoj prostor pa si je tako kot resa izbojevala tudi na vrtovih in v parkih, kjer sta se obe izkazali za odlično pokrovno rastlino. Zelo primerni sta za obarvanost vrta, saj dolgo cvetita, koristni pa sta tudi za utrjevanje podlage in brežin. Grmički se ravno tako obnesejo v cvetličnih loncih ali koritih. Po cvetenju jih je treba obrezati, saj s tem spodbudimo gostejšo rast. Razmnožujemo jih z deljenjem grmičkov ali grobanjem poganjkov spomladi. Naprodaj so tudi številne žlahtnjene sorte, a nekatere ne prenesejo mraza, saj izvirajo iz južne Afrike. 

Jesenska vresa (Calluna vulgaris) je na voljo v različnih barvah. Foto: anela.k/Shutterstock

Obe sta zdravilni

Grmički jesenske vrese so visoki do 60 centimetrov. Drobni listi rastejo na olesenelem steblu in se med seboj delno prekrivajo. Cveti od julija do novembra. Cvetovi so viseči, združeni v do 15 centimetrov dolga grozdasta socvetja. Zelo privlačijo čebele in vresin med temnejše barve se ponaša s prav posebnim okusom. Vresa ima podobne zdravilne učinke kot resa, zato lahko nabiramo tudi njene cvetove. Obe sta v sorodu z borovnicami in brusnicami, vse namreč spadajo v družino vresovk. 

Vresa naj bi tudi prinašala srečo, zato je priljubljen okras doma. Foto: Oksana_Schmidt/Shutterstock

Za srečo in kot nakit

Nekoč so iz dolgih poganjkov vrese izdelovali metle za ometanje krušnih peči. Vresa naj bi prinašala srečo in ponekod si pod vzglavnik položijo vejice s posušenimi cvetovi. V Veliki Britaniji so priljubljen dodatek poročnim šopkom. V škotskem mestu Pitlochry pa iz drobnih vej z barvanjem in stiskanjem izdelujejo spominke in nakit (Heathergems).