Ta napitek lahko pomaga pri številnih zdravstvenih težavah (celo pri depresiji)
Kefir je fermentiran mlečni izdelek. Gre za osvežilen in nekoliko kisel napitek, poimenovanje zanj pa naj bi izviralo iz turške besede 'keyif', ki pomeni 'dobro počutje po jedi'. Kefir so sprva pridelovali na območju Kavkaza. Tam so ga več stoletij pripravljali po tradicionalnem postopku v usnjenih vrečah ali hrastovih sodih. Ker so že takrat poznali njegove številne zdravilne lastnosti, so ga imenovali eliksir življenja.
Dandanes je kefir na voljo po skoraj vsem svetu. Industrijska proizvodnja se je začela v Rusiji, sicer pa ga lahko pripravimo tudi doma. Običajno ga pridobivamo iz kravjega ali katerega drugega živalskega mleka, vse bolj pa se uveljavljajo tudi različice na rastlinski osnovi. Tako lahko kefir izdelamo tudi iz sojinega, riževega mleka, iz različnih sadnih sokov ali iz kokosove vode. V tem članku bo govora predvsem o kefirju iz kravjega mleka.
Osnova za pripravo kefirja so kefirjeva zrna
Medtem ko pri izdelavi jogurta in sira za osnovo uporabljamo v obliki suspenzije rastoče celice, ki so enakomerno razporejene po mleku, je začetna kultura pri proizvodnji kefirja nekoliko drugačna, saj to predstavljajo kefirjeva zrna. Gre za belo-rumena mehka zrna nepravilnih oblik, ki nekoliko spominjajo na cvetačo. Gre za simbiotsko združbo kvasovk ter mlečnokislinskih in ostalih bakterij, ki so v mešanici polisaharidov in ostalih beljakovin. Kefirjeva zrna lahko ob pravilnem rokovanju za pripravo kefirja uporabimo znova in znova.
Ker živila, ki so pridelana na industrijski način, običajno niso najboljša izbira, če želimo poskrbeti za svoje zdravje, je veliko bolje, če kupimo kefir iz ekološke pridelave. Seveda pa se lahko priprave kefirja lotimo tudi na lastno pest. Pri tem potrebujemo le mleko, kefirjeva zrna in ustrezno posodo, v kateri bomo pripravili napitek.
V dovolj veliko posodo vlijemo 500 mililitrov mleka, nato pa primešamo eno do dve žlici kefirjevih zrn. Mešanica ne sme segati čisto do vrha posode, saj lahko po nekaj urah nekoliko nabrekne. Posodo pokrijemo in jo postavimo v temen prostor, kjer temperatura znaša 20-25 stopinj Celzija. Ko mešanica postane grudaste teksture, je napitek pripravljen. To lahko traja 12-36 ur. Zadnji korak je, da zrna odcedimo iz mešanice in jih shranimo za naslednjič.
PREBERITE ŠE -> Nam sol res škoduje? Pomembno je, kakšno izberemo
Vsebuje številne vitamine in minerale
Lastnosti kefirja lahko variirajo glede na izvor in količino dodanih kefirjevih zrn, čas fermentacije in temperaturo, pri kateri smo hranili mešanico. Tako kot jogurt lahko tudi kefir uživajo ljudje, ki nekoliko slabše prenašajo laktozo. Medtem ko se morajo mleku povsem izogniti, po teh dveh napitkih, če intoleranca na laktozo ni prehuda, lahko posežejo, saj je delež laktoze v njiju bistveno nižji kot v mleku. Če kefir naredimo iz kokosove vode ali sadnega soka, se laktozi seveda lahko tudi povsem izognemo.
Kefir običajno uživamo kot samostojen napitek, vendar pa ga lahko dodamo tudi nekaterim jedem, kot so hladne juhe, solatni prelivi, torte in sladoled. Lahko ga uživamo tudi v kombinaciji z zrezkom, pečenko ali sirom. Uporabljamo ga lahko kot nadomestek mleka ali jogurta. Kefir je lahko tudi sestavina kozmetičnih izdelkov. Dodajajo ga maskam in čistilnemu mleku za obraz, kremam za roke, balzamu za lase in kopelim.
Če za pripravo kefirja uporabljamo kakovostno mleko in kefirjeva zrna, je to lahko zelo zdrav napitek. Vsebuje beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, organske kisline in etanol. Izmed vitaminov lahko v njem najdemo beta karoten ter vitamine A, B1, B2, B6, B7, B9, B12, E in D, od mineralov pa baker, cink, fluor, fosfor, kalcij, kalij, magnezij, natrij in železo.
PREBERITE ŠE -> Ta sadež bi morali uživati vsi, a samo v takšni obliki
Učinkovit probiotik, ki povečuje delež koristnih bakterij v črevesju
Kefir uvrščamo tudi med probiotike, saj so v njem prisotne žive bakterije, ki imajo ugoden vpliv na črevesno floro, posledično pa imajo tovrstni napitki blagodejne učinke na delovanje imunskega sistema. Ker kefirjeva zrna vsebujejo kar do 61 sevov bakterij in kvasovk, kefir uvrščamo med zelo učinkovite probiotike, ki poskrbijo za povečanje deleža koristnih bakterij v črevesju.
Uživanje probiotikov je priporočljivo za tiste, ki bi si radi uredili prebavo, odpravili drisko, poskrbeli za zdravo telesno težo, se zaščitili pred okužbami in škodljivimi bakterijami ter poskrbeli za boljše duševno zdravje. Znano je namreč, da sta delovanje možganov in želodca v tesni povezavi. Ko poskrbimo za boljšo prebavo, se s tem izboljša tudi psihično stanje. Z rednim uživanjem kefirja tako lahko ublažimo simptome depresije. Dober vpliv na duševno zdravje ima tudi zaradi vsebnosti B vitaminov, ki so pomembni za ohranjanje zdravih možganov.
Zaradi vsebnosti kalcija lahko z rednim uživanjem kefirja naredimo nekaj dobrega tudi za zdravje kosti in preventivo proti osteoporozi. Nekatere raziskave, ki so jih izvedli na živalih, so pokazale, da ta zdravilni napitek zavira tudi rast rakavih celic. Poleg tega so študije pokazale, da redno uživanje kefirja blaži stanja, povezana z astmo in alergijami.
