Feijoa (izgovorimo fedžoa) je zanimiva sadna in okrasna rastlina iz družine mirtovk. Grm ali manjše drevo se ponaša z užitnimi plodovi, ki so zaradi posušenih cvetnih listov na prvi pogled podobni drobnim podolgovatim jabolkom ali velikim slivam s tanko, a hkrati čvrsto zeleno lupino.

Feijoe po barvi spominjajo na avokado, a naj vas ne zavedejo, pod lupino se skriva omamno dišeče sladko meso. Foto: Syrtseva Tatiana/Shutterstock

Feijoa (Feijoa sellowiana) izvira iz hribovitih predelov južne Brazilije, Urugvaja, Paragvaja in Argentine. Nenavadno ime je dobila po portugalskem naravoslovcu Joau da Silva Feiju. Ker gre za subtropsko zimzeleno rastlino, dobro uspeva tam, kjer se zimske temperature ne spustijo pod ledišče za daljši čas. Danes jo kot zanimivo sadno vrsto gojijo tudi na Novi Zelandiji, v Avstraliji, Kaliforniji pa tudi v nekaterih državah ob Sredozemskem in Črnem morju. Pri nas jo že vrsto leti poznajo na Primorskem, v notranjosti pa uspeva predvsem kot posodovka z lepimi rožnatimi cvetovi, katerih posebnost so dolgi temno rdeči prašniki. Kjer zmrzuje, jo je treba čez zimo umakniti v notranjost, a lahko ostane v hladnem prostoru.


Privlačna aroma in okusno meso

Sadeži, ki dosežejo velikost kokošjega jajca, so dozoreli, ko sami odpadejo z drevesa. Vsekakor jih je treba obrati pred zmrzaljo. V hladilniku jih lahko hranimo več tednov. Če potrgamo še trde plodove, hitreje dozorijo na toplem. Najboljši okus dosežejo, ko se notranjost zmehča in je podobna želatinastemu pudingu rumenkasto bele barve. Močna aroma je nekaj posebnega in se je hitro navzame ves prostor, kjer hranimo sadeže. Če vam je vonj všeč, jih lahko uporabite tudi kot naravne osvežilce prostorov.

Ker je lupina trpka in kisla, ni najbolj privlačna za uživanje. Če je sadež še čvrst, ga olupimo, če pa je že zelo mehak, ga prerežemo in notranjost pojemo z žličko. Plodovi vsebujejo drobne pečke, a jih lahko tako kot lupino brez škode pojemo. Meso sladko-kislega okusa malo spominja na zelo zrele hruške, še bolj pa na mešanico tropskih sadežev, predvsem banan in ananasa, zato sadežem pravijo tudi ananasova gvajava, čeprav z gvajavami, hruškam ali drobnim jabolkom podobnim sadežem ni v sorodu.  

Iz eksotičnih sadežev delajo tudi okusno marmelado. Foto: A-Pro/Shutterstock

Lahko jih tudi zamrznemo 

Sadeži feijoe so pri nas redko v prodaji. Nasadi so še posebno razširjeni na Novi Zelandiji, kjer so jih začeli zasajati že pred stoletjem. Danes je Nova Zelandija ena izmed največjih izvoznikov. Je pa feijoe najbolje uživati presne. Dobri so tudi v sadnih solatah ali v obliki rezine kot okras sladicam. Iz njih je mogoče narediti marmelado, prav tako se obnesejo kot dodatek smutijem. Sadeže, cele ali zmečkane v kašo, lahko zamrznemo in tako ostanejo uporabni še vsaj pol leta. Sveže ali zamrznjene lahko uporabljamo pri peki različnih sladic. Užitni so tudi cvetovi, ki jih lahko dodajamo solatam ali z njimi okrasimo različne jedi. Iz cvetov in listov ponekod pripravljajo čaj. Napitek naj bi imel zdravilne učinke, saj so ga cenili že južnoameriški Indijanci. 

Cvetovi feijoe niso le lepi, ampak tudi užitni. Foto: Roman_Efimovich/Shutterstock

Zdravilne učinkovine 

Sadeži pri nas zorijo od oktobra do konca novembra oziroma prve zmrzali. Plodovi vsebujejo precej joda, kar je redkost med sadjem, folno kislino, veliko kalija, pa tudi malo kalcija, magnezija, natrija in fosforja. Bogati so z vitaminom C, saj 200 gramov sadežev izpolni celodnevno potrebo povprečnega človeka. Koristna je tudi velika vsebnost vlaknin. Uživanje plodov znižuje krvni pritisk, izboljšuje koncentracijo in spomin ter slabi tesnobo in stres. Primerni so tudi za sladkorne bolnike.