Strah me je kožnega raka

Pred približno dvema letoma se mi je na desnem stegnu spredaj naredil mozolj, stisnila sem ga in si nato krasto večkrat spraskala. Tam je ostala trda temna izboklina, velika za grah, in ni več izginila. Zaradi strahu, da gre za kaj nevarnega, sem obiskala dermatologa; poslal me je na izrez k plastičnemu kirurgu in na histološki pregled tkiva. Na izvidu, ki sem ga dobila, piše: »Koža stegna, ekscizija: dermatofibrom, običajni tip. Tumor se razrašča v dermisu in sega v podkožno maščevje. Tumor sega v stranski kirurški rob. Kirurški rob v globini poteka v zdravem.« Mi lahko kaj več poveste o tem, saj mi moj plastični kirurg o tem ni veliko povedal, mene pa skrbi. Kaj je to dermatofibrom? Je to lahko kaj nevarnega? Kaj pomeni, da tumor sega v stranski kirurški rob? Predvidevam, da ni v celoti izrezan. Imam prav? Zelo me je strah, da bi se iz tega kaj razvilo, na primer kožni rak, še posebej poleti ob izpostavljenosti soncu. Rana po operaciji je sicer zaceljena, šive so mi odstranili pred slabim mesecem, vendar je brazgotina moteča, trda in še vedno precej rdeča. Ali obstaja kakšna krema, ki bi to ublažila?

Dermatofibrom (včasih ga imenujemo tudi retikulohistiocitom) je benigni, to je nenevarni, kožni tumor, ki lahko nastane na mestu vnetega dlačnega mešička »mozolja« ali poškodbe. Lahko nastane tudi na predelu ugriza žuželke, na primer komarja. Najverjetneje ste tudi sami nekoliko pripomogli k njegovemu nastanku s stalnim praskanjem in draženjem, ko ste krasto večkrat odstranili. Dermatofibrom je benigni tumor vezivnega tkiva v koži, zato je na otip zelo čvrst, velik je od pol do enega centimetra in pogosto rjavkasto obarvan. Najpogosteje ga najdemo na spodnjih udih, pogosti so tudi na zgornjih udih in ramenih, pojavijo pa se lahko tudi na trupu ali celo na obrazu. Nekateri ljudje jih imajo več hkrati, kar nakazuje na povečano nagnjenost k nastanku teh tvorb pri njih. Tumor je popolnoma nenevarne narave in se ne razvije v maligno, to je rakasto tvorbo. Večinoma vztraja na koži nespremenjen in njegova odstranitev ni potrebna, kadar smo prepričani o diagnozi. Včasih imamo celo dermatologi težave pri njegovi klinični prepoznavi, predvsem kadar ni videti povsem značilno; kadar ne kaže značilnih kliničnih in dermatoskopskih znakov zanj (dermatoskop je površinski kožni mikroskop, s katerim dermatologi pregledamo kožna znamenja). Če ga ne moremo zagotovo ločiti od nevarnih kožnih tvorb, se odločimo za njegovo odstranitev in patohistološko preiskavo, ki dokončno razjasni dvome o diagnozi. Tako se je odločil tudi vaš dermatolog. Histološki izvid je potrdil diagnozo dermatofibroma, ki je bil v srednji, z vezivom bogati plasti kože usnjici, prodiral pa je tudi globlje, v podkožno maščevje. Ni bil odstranjen v celoti, njegov manjši del je v koži ostal, ker patohistolog v izvidu opisuje, da tumor sega v stranski kirurški rob. V primeru dermatofibroma to ne pomeni nič slabega. Ker gre za benigno tvorbo, majhen ostanek tumorja ni pomemben. Če bi bil dermatolog povsem prepričan, da imate dermatofibrom, vam operacije ne bi niti svetoval. Zato prav nič ne skrbite. Brazgotina, ki je ostala po operaciji, je zdaj še trda in rdeča. Približno leto dni bo potrebovala, da bo dozorela, se stanjšala, zmehčala in zbledela. Takrat bo poravnana s preostalo kožo in kožne barve. Proces zorenja lahko pospešite, če boste brazgotino nežno masirali s katero koli mastno kremo. Masaža izboljša prekrvitev in pospeši preoblikovanje in zorenje brazgotine. Koristni so tudi silikonski geli in obliži, ki prav tako pospešijo zorenje brazgotine.