Kako razlagate podatek, da ima približno 40 odstotkov odraslih povišan krvni tlak, ki pogosto ostaja neodkrit, še več – počutje hipertonikov ni nujno slabo?

Krvni tlak je tisti fiziološki dejavnik, ki omogoča pretok krvi skozi organe. Žal povišanega krvnega tlaka, razen kadar sistolični krvni tlak preseže 200 mmHg in povzroča glavobol z bruhanjem ter motnje vida in zavesti, ne začutimo. Prvi bolezenski znaki dolgotrajno povišanega krvnega tlaka so znaki okvare tarčnih organov, in sicer možganov, srca, ožilja in ledvic.



Krvni tlak niha, ima dnevno in sezonsko variabilnost, kajne? Kolikšen je optimalen?

Presnovni procesi v celicah so tisti dejavnik, ki narekuje pretok krvi skozi organe. Ob povečanih obremenitvah se poraba hranil in kisika v organih poveča, v mirovanju pa zmanjša. Ustrezna sprememba pretoka skozi organe pa je možna le ob potrebnem povišanju ali znižanju krvnega tlaka. Ob maksimalnem naporu je zato zaradi fiziološke prilagoditve organizma (na primer pri teku na 800 metrov ali pri plavanju na 200 metrov prosto) krvni tlak pri vrhunskih športnikih nad 220 mmHg in je to normalno. O bolezensko povišanem krvnem tlaku govorimo takrat, ko so vrednosti (merjene večkrat dnevno in več mesecev zapored v mirovanju) nad 140/90 mmHg.

Kdaj moramo ukrepati? 

Krvni tlak je po štiridesetem letu dobro meriti v mirovanju vsaj enkrat tedensko, pri mejnih vrednostih pa trikrat dnevno. Raziskave so pokazale, da je povišan krvni tlak koristno zdraviti, ko je sistolični 140 mmHg ali več in/ali diastolični 100 mmHg ali več.


Premalo se zavedamo, da že malenkostne spremembe, ki jih vnesemo v vsakdanje življenje, lahko poskrbijo za moč našega srca.


Srčne in žilne bolezni, med katere sodi tudi visok krvni tlak, so povezane. Kam lahko vodi neodkrit in nezdravljen? 

Osebe z visokim krvnim tlakom so izpostavljene večji nevarnosti bolezni srca in ožilja (zlasti srčne in možganske kapi) v primerjavi s tistimi, ki imajo normalen krvni tlak. Zvišan krvni tlak namreč pomembno vpliva na nastanek ateroskleroze, ki povzroča, da se žile ožijo in lahko tudi zamašijo. Izračunali so, da zvišanje diastoličnega tlaka za 5 mmHg poveča tveganje za možgansko kap za 34 odstotkov in tveganje za koronarno bolezen za 21 odstotkov. Zvišan krvni tlak lahko vodi tudi v odpoved ledvic ter prizadene vid.

Kateri so dejavniki za nastanek zvišanega krvnega tlaka in razvoj srčno-žilnih bolezni? 

Pri večini ljudi vzrok za zvišan krvni tlak ni znan. Poznamo le dejavnike, ki povečujejo tveganje za njegov nastanek, torej tudi za razvoj bolezni srca in ožilja. Dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati, so: dednost, starost – po 45. letu se krvni tlak viša – in spol (moški so bolj ogroženi). Navadno se pojavljajo tudi nekateri drugi dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo: prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost in izpostavljenost stresu.



Hipertenzija je ob pravilni diagnostiki in ustrezni oskrbi obvladljiva.

Seveda. Dejavnikov tveganja ne moremo odpraviti, jih pa lahko učinkovito kontroliramo. Pri zdravljenju arterijske hipertenzije velja načelo, da je treba vsakemu bolniku zdravljenje individualno prilagoditi. Bolezen zdravimo z zdravili in spremembo življenjskega sloga. Med ukrepe, s katerimi lahko znižamo krvni tlak, se uvrščajo denimo opustitev kajenja, uživanje zdrave prehrane, zmanjšanje telesne teže, omejitev vnosa soli, redna in zmerna telesna aktivnost in zmanjšanje čezmernega uživanja alkohola. Te spremembe uvajamo že v času diagnostike, poleg tega pomembno vplivajo na učinkovitost zdravljenja, saj poleg neposrednega znižanja krvnega tlaka povečajo tudi učinkovitost antihipertenzijskih zdravil. Zavedati se moramo, da je zdravljenje arterijske hipertenzije vseživljenjsko, a ni nujno, da bo ves čas enako. Bolnikom, ki imajo dlje dobro nadzorovan krvni tlak in se držijo načel zdravega življenja, lahko odmerek antihipertenzijskih zdravil zmanjšamo ali jih čez čas celo opustimo.

Geslo letošnjega svetovnega dneva srca je Skupaj za moč srca! Kako vi skrbite za svoje?

Ljudje se premalo zavedamo, da že malenkostne spremembe, ki jih vnesemo v vsakdanje življenje, lahko poskrbijo za moč našega srca. Sam zanj skrbim z zdravim prehranjevanjem in gibanjem. Čas pa si skušam vzeti tudi za sprostitev.