Pojav se imenuje psihogenična smrt, zgodi pa se zaradi pomanjkanja dopanima, ki poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo ter pomaga možganom uravnavati čustva in gibanje. »To ni samomor, to ni povezano z depresijo, vendar sta dejanje obupa nad življenjem in smrt, običajno v nekaj dneh, zelo resno stanje, pogosto povezano s hudo travmatično izkušnjo,« je pojasnil John Leach, britanski raziskovalec univerze v Portsmouthu, ki se je lotil zanimive študije. 



Leach je v svojem raziskovanju identificiral pet faz stanja ljudi, ki se na travmatični stres odzovejo z ekstremno apatijo, opuščanjem upanja ter izgubo želje po življenju, čeprav ni za to nobenega očitnega organskega vzroka. Ugotovil je, da se zaradi duševnega poraza pri njih pojavi progresivno bolezensko stanje, ki bi lahko bilo fizično povezano z možgansko okvaro pri kateri prihaja do neravnovesja živčnega prenašalca dopamina. Zaradi njegovega pomanjkanja oslabi delovanje vitalnih človeških organov, kar lahko v kratkem času vodi v povsem nepričakovano smrt. 



Britanski znanstvenik v ugotovitvi vidi tudi pozitivno plat, saj bi lahko pri tako prizadetih osebah preprečili tragično usodo že s preprosto sprostitvijo dodatnega dopamina v njihovo telo. Je pa študija še en dokaz, da se ljudje pravzaprav vsak svoj živi trenutek borimo za življenje.